Sanja Verovnik
"Vsaka izkušnja mlademu človeku veliko pomeni in pride prav," nam je zatrdil Jurij Vidmajer iz Študentskiega sveta mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in BEST Maribor, medtem ko je dvajset študentov, pretežno iz Maribora, razdeljenih v pet ekip, v učilnicah mariborskega Ferija družno reševalo in iskalo rešitve na zastavljeni problem programerskega Hackathona. Ta je zajemal vse po malem, predvsem pa raziskovanje neznanega, soočanje z ostalimi ekipami, spoznavanje novih tehnologij, pa tudi bitko s časom. Kar deseturna pustolovščina, polna izzivov, se je namreč začela že včeraj navsezgodaj zjutraj, ko so glave najbolj bistre, in se je zaključila v večernih urah, ko so študentje, že nekoliko utrujeni od celodnevnega gledanja v računalniške zaslone, morali najti in sprogramirati svoje rešitve in jih oddati sodnikom. Slednji bodo imeli nekaj dni časa, da v miru preučijo vse narejeno in na koncu izberejo tudi tisto najboljšo.
Mladi danes vedo, kaj hočejo
Dogodek je tudi tokrat organiziral Študentski svet FERI in BEST Maribor, namenjen pa je bil vsem študentom, željnih novih izzivov in seveda tudi znanj. Prav to v današnjem svetu sodobnih tehnologij še kako koristi na življenjski poti, je prepričan Vidmajer. Po njegovih besedah je mariborski BEST ena od podružnic v Evropi, ki je namenjena študentom tehničnih smeri. Trenutno štejejo 20 do 25 aktivnih članov, s katerimi prirejajo dogodke, tudi programerski Heckathon, na njih pa bogatijo izkušnje, predvsem pa tudi znanja. Različni izzivi so mladim pisani na kožo. "Današnja mladina točno ve, kaj jim ustreza, hkrati pa so tudi nekoliko bolj zahtevni glede samega dela in pogojev," ugotavlja Vidmajer. Hkrati pa je namen dogodka, kot je bil sobotni, tudi večja prepoznavnost poslanstva BEST, ki svojim članom ponuja tudi izobraževalne tečaje širom po Evropi, kjer spoznavajo vse - od strojnega učenja, 3-D tiska ...
Jurij Vidmajer še razloži, da je rdeča nit Hackathonovega dogodka, da sodelujoči povsem samostojno razvozlajo zastavljeni problem, hkrati pa najdejo tudi ustrezne rešitve nanj. Da je naloga kar trd oreh, nam je priznal eden od udeležencev, sicer absolvent Fakultete za računalništvo in informatiko Luka Brodnik, ki se Hackathona udeležuje že tri leta, enkrat pa ga je priredil tudi sam. "Spoznavaš podjetja, hkrati pa tekmuješ, soočaš se z določenim problemom in skušaš priti do rešitve, kar je za tekmovalce, ki delajo v ekipi, vsekakor velik izziv," je priznal Brodnik. Pa še nekaj pove brez dlake na jeziku, da je njegova ekipa na tekmovanje prišla povsem nepripravljena. "Naloga je težka, ukvarjamo se s tehnologijami. Vendar kljub zahtevnosti menim, da smo nalogi kos," je samozavestno dejal sogovornik, ki se želi zaposliti kot znanstvenik za naravno inteligenco, zato so tovrstni dogodki zanj več kot samo koristni, nam še zaupa.
Kdo bo dobil nagrade
In kaj nameravajo v naslednjih dneh ocenjevati sodniki, ki so prav tako bili ves čas prisotni na dogodku, tekmovalcem pa so bili na voljo tudi za vprašanja. Da tudi njihova naloga ne bo povsem lahka, so se strinjali, a da so nanjo dobro pripravljeni. "Preverili bomo vse - od vizualne ustreznosti do tega, koliko domišljije so mladi udeleženci uporabili pri iskanju rešitev, seveda pa bo zelo pomemben kriterij, ki bo pretehtal, kdo bo dobil denarne nagrade, tudi ta, ali so se držali zastavljenih kriterijev," je opozoril Jure Lokar, eden od članov strokovne komisije.
