Kot je povedal Kacin, razglasitev epidemije pomeni samo to, da se bo aktiviral državni načrt, na primer na področju Civilne zaščite, medtem ko vse ostalo, kar se tiče na primer šol, prehajanja med regijami in podobno za zdaj ostaja enako. Z razglasitvijo epidemije so po njegovih besedah pridobili tudi pravno podlago, da lahko pripravijo nekatere ukrepe.
Tudi premier Janez Janša je ponoči tvitnil, da morajo biti vsi ostali ukrepi, razen aktivacije Civilne zaščite, sprejeti posamično, "kar se bo dogajalo sorazmerno potrebam od danes naprej". Po besedah Kacina je tako sprejetje kakšnega novega ukrepa pričakovati danes, začel pa bi lahko veljati v torek ali sredo.
Tudi Primorsko-notranjska, Goriška in Obalno-kraška statistična regija kljub razglasitvi epidemije ostajajo na oranžnem seznamu. "Kdo je na rdečem seznamu, namreč izve takrat, ko Nacionalni inštitut za javno zdravje objavi pojavnost okužb," je dejal Kacin. Ob tem je dodal, da nacionalni inštitut v nedeljo tega ni naredil in ne bo naredil niti danes.
Kot je v nedeljskem sporočilu za javnost zapisala vlada, so razglasitev epidemije na celotnem ozemlju države zahtevale epidemiološke razmere, povezane s širjenjem okužbe s koronavirusom, saj smo priča hitremu in eksponentnemu širjenju med populacijo, ki močno presega normalno obolevnost. Slovenija je namreč v nedeljo skoraj dosegla vsa merila, ki si jih je zastavila za razglasitev epidemije.
Kaj pomeni razglasitev epidemije?
Razglasitev epidemije pomeni, da se aktivira državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni. Protiepidemijske ukrepe predlaga NIJZ, za njihovo usklajevanje pa je pristojno ministrstvo za zdravje in vlada. V reševanje epidemije se vključijo tudi sile zaščite in reševanja oz. civilna zaščita.
Epidemijo na ravni posameznega območja razglasi minister za zdravje, za celotno državo pa vlada. Državni načrt se aktivira, ko je okuženo ali ogroženo celotno območje Slovenije in ko vlada razglasi epidemijo ter je treba poleg služb v zdravstveni dejavnosti uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP), izvajati zaščitne ukrepe in naloge ZRP ter dejavnosti opredeljene v načrtu k dejavnosti ministrstev.
Predlog za aktiviranje državnega načrta poda minister za zdravje, aktivira pa ga poveljnik civilne zaščite. Ko se aktivira državni načrt, so aktivirani tudi regijski načrti zaščite in reševanja, predvideva državni načrt, ki je bil posodobljen julija letos.
Ob razglasitvi epidemije ali pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravi oceno tveganja glede na vrsto nalezljive bolezni in predlaga protiepidemijske splošne in specifične preventivne ukrepe. Za njihovo usklajevanje je pristojno ministrstvo za zdravje in vlada, za izvajanje operativnih nalog sil za ZRP pa je odgovoren poveljnik civilne zaščite.
Poveljnik civilne zaščite v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in NIJZ spremlja razmere in odloča o nadaljnjih ukrepih in nalogah ZRP.
Prebivalci morajo biti v času epidemije pravočasno in objektivno obveščeni o pričakovani nevarnosti, možnih posledicah, ukrepih in nalogah za zmanjšanje in odpravo posledic.
Slovenija lahko ob razglasitvi epidemije zaprosi za pomoč države, s katerimi ima sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume, preko mehanizma EU na področju Civilne zaščite, Nato in druge.
Po aktiviranju državnega načrta poveljnik civilne zaščite obvešča pristojne organe in javnost o načrtovanih zaščitnih ukrepih in nalogah ZRP, njihovem poteku, izvedbi itd.
V primeru aktiviranja državnega načrta država krije vse stroške, povezane s pripravljenostjo in delovanjem sil za ZRP oz. za izvajanje drugih nujnih ukrepov. O uporabi teh sredstev ob aktiviranju državnega načrta odloča vlada, predvideva državni načrt.