Se gradnja drugega tira zapleta zaradi kapric posameznih državljanov?

V času od prihoda v Slovenijo turški delavci bivajo po hotelih. Če gradbenega (in nato uporabnega) dovoljenja za naselje izvajalci ne bodo pridobili kmalu, pa obstaja možnost, da se bodo dela ustavila. Hkrati negotovi bivalni pogoji za ljudi seveda niso optimalni; razseljeni so in brez prave stabilnosti, poudarja župan občine Postojna Igor Marentič: "Takšno bivanje ni smiselno v poslovnem smislu, hkrati pa ni higiensko za delavce, ki tukaj živijo." 

Ureditev naselja so podjetja – v upanju, da ga bodo lahko zgradila na priglasitev del – začela junija lani. Pozneje je bilo zahtevano gradbeno dovoljenje, po skoraj pol leta pa še vedno ni jasno, kdaj (in če) bo dovoljenje tudi dejansko izdano. Pridobitev dovoljenja se je po naših informacijah zaustavila zaradi pritožbe državljana, ki sploh ne živi v vasi Orehek, sklicuje pa se na Naturo 2000 in domnevne posledice, ki naj bi jih naselje pustilo na tamkajšnji naravi. "Najprej je ta gospod tudi meni osebno očital, da bomo v vas pripeljali Turke, ki bodo delali probleme, zdaj pa je zgodbo obrnil na Naturo 2000, saj je naselje zraslo v bližini tega območja. A stvar je v tem, da so tukaj prej stale štale – čistilne naprave ni bilo. Z vzpostavitvijo naselja je bila tukaj nameščena tudi najnovejša in zelo zmožna čistilna naprava, zato je skrb nesmiselna," pojasnjuje župan in dodaja, da je situacija zelo frustrirajoča za vse vpletene. "Ne morem razumeti, zakaj se tako obnašajo do turških delavcev – če odidejo, se lahko ustavijo vsa dela. Kako se lahko dopušča, da se na izdajo gradbenega dovoljenja v Postojni pritoži nekdo, ki sploh ne živi na lokaciji? Res je, da ima tukaj pri nas neko kmetijo, ki jo je podedoval, a je bojda niti ne obdeluje, saj je skregan z vsemi sosedi v vasi." Turške delavce država po županovem mnenju nujno potrebuje. "Sami nimamo orodja, da bi opravljali tovrstna dela, in obenem nimamo usposobljenih ekip za tovrstne gradnje."

"Težava se pojavlja, ker lahko ministrstvo za okolje in prostor pritožbo gospoda obravnava šest mesecev po oddani vlogi, nepredstavljivo pa je, da bi to tudi dejansko trajalo toliko časa." Časnik Delo je včeraj pojasnil, da se je v sredini novembra – po v celoti izpolnjeni in oddani vlogi za gradbeno dovoljenje – začelo obdobje priglasitve stranskih udeležencev, o čemer so na upravni enoti odločili nekaj dni pred božičnimi prazniki. Ker so odločili, da ena fizična oseba ne izpolnjuje pogojev za status stranskega udeleženca, se je ta oseba konec decembra pritožila na ministrstvo za okolje in prostor. Pred dnevi so z omenjenega ministrstva novinarju Dela odgovorili, da takšno pritožbo praviloma rešijo v dveh mesecih od prejema popolne zadeve, torej prednostno; če postopka ne bo treba dopolnjevati, bo zadeva predvidoma rešena do konca tega meseca.

Pri vsem zapisanem se ponovno odpira vprašanje dolgotrajnosti birokratskih postopkov; vprašanje pa ni izključno, kako dolgi so postopki lahko v skrajnem primeru, temveč prej to, v katerih primerih smo zmožni in pripravljeni postopke obravnavati pospešeno. Država bi zaradi zamude pri gradnji predorov namreč lahko izgubila tudi nepovratna evropska sredstva. V hotelih na Krasu in Notranjskem je sicer trenutno nastanjenih okoli 270 turških delavcev, poleg teh jih ima že pridobljena delovna dovoljenja še 150, ki čakajo v Turčiji, ker jih pri nas nimamo kam namestiti.

Zakaj turški delavci v prihodnje ne bodo mogli bivati, kakor so bivali do sedaj? Ob veliki noči v hotele, kjer so trenutno nameščeni, prihaja veliko vnaprej napovedanih turistov, zato prostora ne bo. Župan Postojne je glede prihajajočih mesecev sicer optimističen – prepričan je, da bodo gradbeno dovoljenje končno izdali, "saj resnično ne kršijo nobenih zakonov, ne posegajo v naravo oz.  so jo dokončno zaščitili, ker jo je s kmetijstvom ta specifična parcela prej onesnaževala bolj". "V demokraciji seveda vsak lahko pove, kaj misli, ampak ko s tem posega v pravice drugega, to več ni demokracija. Si lahko zamislite, da bi vsak izmed dveh milijonov državljanov imel svoje kaprice? Življenje se v tem scenariju ustavi." V preteklosti je dotični človek, pravi Marentič, že kričal na svetnike, policijo in sistem zaustavljal tam, kjer se ga pač da zaustavljati. "Nazadnje mi je pisal v ponedeljek. Zdaj zahteva vpogled v dokumentacijo uporabnega dovoljenja za mrliško vežico, ki smo jo odprli predlani. Dokumenti so javni in jih bomo seveda posredovali, vseeno pa se zdi, kot da to počne namerno."

Poleti je pozornost medijev sicer zbudila predvsem izjava predstavnice krajevne skupnosti Orehek, da naj bi jim bili predstavniki turških podjetij zagotovili, da se delavci ne bodo prosto gibali po vasi, kar bi bilo sporno tudi z vidika delavske zakonodaje. Ta polemika je bila po besedah župana ustvarjena umetno in s točno določenim namenom; določeni posamezniki naj bi želeli, da bi turške delavce (namesto v Orehek) namestili na drugo lokacijo.

Delavci so se sicer dobro vklopili v lokalno okolje, problemov pa ni, še pravi Marentič. "Edini nesporazum smo imeli pri komunalnem prispevku. Češ da so tukaj gradili in vložili, a pojasnili smo jim, da to ni isto – komunalni prispevek je seveda davek, ki ga plačaš in lahko posledično koristiš infrastrukturo. To smo rešili."