Še vedno v pričakovanju velikega skoka cen hrane

Podjetja v živilskopredelovalni industriji so zaradi izrazitega zvišanja stroškov proizvodnje, kar je posledica podražitve energentov na globalnih trgih, že konec preteklega leta pozvala trgovce, naj tudi sami zvišajo maloprodajne cene njihovih izdelkov. Ti jim sprva v večjem delu niso prisluhnili, saj niso želeli vplivati na obnašanje potrošnikov med prednovoletno nakupovalno mrzlico. A tudi v prvih tednih po novem letu še ni bilo drastičnih podražitev hrane. To se bo letos sicer zgodilo, so si enotni poznavalci, podražitve se delno ponekod že čutijo, a kako visoke bodo, lahko za zdaj samo predvidevajo.

Profesor agrarne ekonomike na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dr. Jernej Turk, pravi, da so projekcije na ravni Evropske unije pokazale, da naj bi se prehranski izdelki v povprečju letos podražili za pet do deset odstotkov. "Oblikovanje cen glede na modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije pri določenih panogah še vedno kaže zelo pozitivno sliko, ampak pri tem še niso upoštevali vseh dvigov cen energentov in drugega repromateriala, zato bo treba za pravo sliko, ki se bo nato odrazila v maloprodaji, še nekoliko počakati." Vse je odvisno tudi od tega, pravi Turk, kako se bodo na to odzvali trgovci. "Pri tem lahko na strani potrošnikov pričakujemo, da bodo ohranili svojo navado in bo žal pri nakupih njihov glavni kriterij še vedno cena, kar je tudi razumljivo. Pri tem imamo na področju prašičjega mesa ogromno poceni uvoza, kar na neki način zbija cene našim prašičerejcem." Turk meni, da drastičnih podražitev vseeno ne bo, saj bodo po njegovem mnenju že trgovci pred tem pritisnili na zavoro. "So tudi razmišljanja v smeri znižanja davka na dodano vrednost za hrano, čeprav s tem že prehajamo na področje fiskalne politike, kar morda ni najbolj primerno. Bi pa morala država vzpostaviti neki regulatorni sistem za krizne razmere, s katerim bi imeli sistemsko rešitev za tovrstne oscilacije cen. Vsaka zdravorazumska država bi morala v takšnih časih posredovati in zaščititi ljudi znotraj agroživilske verige, ne samo v kmetijstvu, ampak tudi v živilskopredelovalni industriji."

Vprašanje osebne inflacije

Kot pojasnjuje agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Aleš Kuhar, gre pri tem tudi za vprašanje tako imenovane osebne inflacije, ko so podražitve povezane z našo osebno izbiro določenih artiklov, ki so se podražili, medtem ko morda statistika v celotnem segmentu določenih izdelkov podražitev ni zaznala. "Z vidika posameznega potrošnika je to morda težko razumeti, v osnovi pa je logično. Statistika ima namreč težko nalogo predvsem na področju hrane, kjer imamo več deset tisoč različnih artiklov. Recimo v kategoriji belega kruha pri izračunu upoštevajo zgolj cene določenega števila izdelkov v različnih trgovinskih formatih. Pri tem se ravnajo po določenem protokolu, po katerem košarico obtežijo glede na vzorce potrošnje povprečnega Slovenca. Tako pridemo do okoli 3000 evrov povprečne letne potrošnje gospodinjstev za hrano," pojasnjuje Kuhar in še dodaja, da pa v realnem svetu takšnega povprečnega potrošnika seveda ni. Po zadnjih podatkih statističnega urada se je hrana decembra lani glede na december leta 2020 podražila za štiri odstotke, medtem ko se je glede na povprečno rast cen v celotnem preteklem letu v primerjavi z letom poprej celo za nekoliko pocenila. "Odvisno, kaj želimo pojasnjevati. Če želimo pojasniti trende in ugotoviti, ali se je lani hrana dražila, lahko ugotovimo, da se ni in da imamo deflacijo. Če pa primerjamo dve točki v decembru v obeh letih, pa pridemo do te razlike, pri čemer se je glavnina rasti zgodila v decembru," še pojasni Kuhar.

Obsedeni smo z nizkimi cenami

Kuhar opozarja, da bilo boljše, če bi bilo več manjših podražitev čez celo leto, kot da bi nastal večji skok cen v krajšem času. "Če pa ni tovrstnega dinamičnega odnosa med partnerji v verigi ali se celo izsiljuje, potem lahko nastane odločitev za spremembe cen, ki niso vedno racionalne. Marsikdaj gre za emocionalna ravnanja, za presežne podražitve, ki vključujejo tudi neka pričakovanja, zato nastanejo cenovna poskakovanja, ki pa za panogo niso dobra." Podatki na ravni Evropske unije po besedah Kuharja kažejo na razvoj dogodkov, na katerega je tudi sam opozarjal. "Celotna veriga, predvsem pa trgovci, je trčila v steno, ki kaže, kako močno smo obsedeni z nizkimi cenami." Trgovci imajo vedno možnost cenejšega uvoza blaga iz tujine, pravi Kuhar, a dodaja, da tudi tega ni na voljo v neomejenih količinah. Sam sicer ureditve odnosov v slovenski verigi preskrbe s hrano še ne pričakuje kmalu. Kuhar ocenjuje, da bi lahko podražitev hrane letos slovenske potrošnike v povprečju stala 150 evrov. Pri tem gre za projekcije na podlagi podatkov na ravni EU in pričakovanj glede gibanj maloprodajnih cen, ki upoštevajo predvidenih od štiri do pet odstotkov povprečne letne stopnje inflacije. Sam pričakuje, da bo rast cen sprva izrazitejša, a pričakuje tudi, da se bo hrana v poletnih mesecih spet pocenila. V vsakem primeru, še pove Kuhar, pa bomo šele konec leta izvedeli, kaj se bo res zgodilo.