Slovenija si je s podpisom triletne pogodbe med Geoplinom in alžirsko energetsko družbo Sonatrach uspela zagotoviti dobavo zemeljskega plina iz Alžirije. Gre za enega ključnih korakov pri diverzifikaciji dobavnih virov z željo po zmanjšanju odvisnosti od dobav ruskega plina, ki je doslej predstavljal praktično ves zemeljski plin v slovenskem plinovodnem sistemu.
Sonatrach bo tako po pogodbi, ki sta jo podpisala glavni direktor Geoplina Matija Bitenc in direktorica divizije za trženje plina pri Sonatrachu Samia Hamadache, Geoplinu letno dobavil 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, medtem ko celotna slovenska letna poraba znaša okoli milijardo kubičnih metrov. Alžirski plin bodo do Slovenije dobavili po tako imenovnem transmediteranskem plinovodu preko Tunizije in Italije do vstopne točke v slovenski plinovodni sistem Šempeter - Nova Gorica. Dobava se bo začela že z začetkom leta 2023. Slovenija je namreč povezana s plinskimi omrežji Italije, Avstrije in Hrvaške. Geoplin in Sonatrach sta sicer že sodelovala v letih od 1992 do 2012, ko sta imela sklenjeno tudi dolgoročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina. "Dogovor o dobavi zemeljskega plina iz Alžirije je strateškega pomena za Geoplin, ki zemeljski plin dobavlja industrijskim porabnikom in trgovcem z zemeljskim plinom," je med drugim ob tem povedal Bitenc. Geoplin je največji slovenski dobavitelj zemeljskega plina, ki dobavi 70 odstotkov plina v državi.
Cena poslovna skrivnost
Do podpisa pogodbe je prišlo ob obisku ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon in ministra za infrastrukturo Bojana Kumra v Alžiru. "S podpisom si bomo v manj gotovih časih zagotovili dodatno zanesljivost pri oskrbi s plinom, zato sem vesel in ponosen, da nam je uspelo," je ob podpisu povedal Kumer. "Naš cilj je, da danes podpisano zelo pomembno strateško dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije še nadgradimo in povečamo oskrbo Slovenije s plinom iz Alžirije. Prav tako vidimo veliko možnosti za razvoj sodelovanja na področju obnovljivih virov energije s poudarkom na sončni energiji in seveda izmenjavo dobrih praks na teh področjih," je še poudaril. Kumer je za Slovensko tiskovno agencijo še dodatno pojasnil, da sta se z alžirskim ministrom za energijo in rudarstvo Mohamedom Arkabom pogovarjala tudi o morebitnem povečanju količin dobavljenega plina in podaljšanju pogodbenega sodelovanja. Pri tem je želja Slovenije, da bi bila pogodba vsaj petletna in da bi količina dobavljenega plina pokrila vsaj polovico slovenskih potreb. Tako sta se ministra po poročanju STA dogovorila, da bodo kmalu podpisali še memorandum o sodelovanju, v katerem bi poleg povečanja količin in obdobja veljave pogodbe opredelili tudi strateško sodelovanje na področju obnovljivih virov energije in izmenjavo digitalnih kompetenc. O ceni za plin Kumer za STA podrobneje ni govoril, saj da gre za poslovno skrivnost, je pa po njegovih besedah cena konkurenčna in naj bi bila deloma vezana na ceno plina na evropskih borzah ter na ceno nafte: "Ključno je, da bo cena konkurenčna, kar je dobra novica za slovensko gospodarstvo in slovenske odjemalce."
Slovenija bi odprla veleposlaništvo v Alžiru
Fajonova se je srečala tudi z alžirskim zunanjim ministrom Ramtanom Lamamro in predsednikom Abdelmadžidom Tebunejem. Fajonova in Lamamra sta se dogovorila za podpis memoranduma o sodelovanju med ministrstvoma za zunanje zadeve, v katerem so predvideni konkretni predlogi za okrepitev sodelovanja med državama, med drugim na področju obnovljivih virov energije. "Ministrstvo za zunanje zadeve bo tudi v prihodnje odpiralo vrata gospodarskemu sodelovanju med državama," je ob tem izpostavila Fajonova, ki se je z alžirskim kolegom med drugim pogovarjala tudi o možnostih za odprtje slovenskega veleposlaništva v Alžiriji. To potezo je konec oktobra, ko je Ljubljano in Geoplin obiskal predsednik alžirske narodne skupščine Ibrahim Boughali, napovedal tudi predsednik vlade Robert Golob, ki si prizadeva za vzpostavitev strateškega zavezništva med državama. "Odnosi med Slovenijo in Alžirijo so se posebej v zadnjem letu okrepili tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju, in sicer z rednimi političnimi srečanji na najvišji ravni, podpisom sporazuma o gospodarskem sodelovanju in dogovorom o dobavi plina Sloveniji. Državi sodelujeta tudi v okviru neformalne skupine držav EUMED, ki jih povezujejo sredozemske in aktualne teme EU," so še zapisali v vladnem sporočilu za javnost.
Pomembna vloga največjega plinskega dobavitelja
Kot smo že poročali, je Petrol, ki je večinski lastnik Geoplina, pred kratkim vlado in SDH pozval k dokapitalizaciji, ki naj bi po ocenah ministrstva za finance znašala več kot 200 milijonov evrov, a je Golob kasneje povedal, da ta morda sploh ne bo potrebna. Geoplin ima sklenjeno tudi pogodbo z ruskim Gazpromom, ki pa ne dobavlja vseh dogovorjenih količin plina. Septembra je državni zbor sprejel poroštveni zakon, katerega namen je bil med drugim pomagati Geoplinu, da bi lahko prišel do sredstev za nakup dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU. Zakon Geoplinu omogoča, da bo upravičen do državnega poroštva v višini 80 odstotkov najetih kreditov do skupne višin 400 milijonov evrov.
Kljub bistvenemu zmanjšanju dobavljenih količin ruskega plina evropskim državam pa tako slovenski kot evropski prenosni plinski sistemi še vedno delujejo nemoteno glede zagotavljanja zanesljivosti oskrbe, so tudi v začetku tega tedna sporočili iz družbe Plinovodi, sistemskega operaterja slovenskega prenosnega sistema. Medtem so evropska plinska skladišča že dosegla 95,5-odstotno zapolnjenost.
Podpis pogodbe med Geoplinom in Sonatrachom na nek način predstavlja prvi uspešen zaključek prizadevanj za dobavo dodatnih količin zemeljskega plina iz neruskih virov. Ta so se začela že v času prejšnje vlade, ko so predstavniki slovenskih oblasti med drugim obiskali Alžirijo in Katar. Prav tako je letos spomladi že kazalo, da naj bi imela Slovenija možnost pridobiti podobne količine zemeljskega plina s terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku, a kasneje Geoplin ni bil izbran na razpisu.
