Smučanje ni nujno drago in nedostopno

V pričakovanju pošiljke snežink in nižjih temperatur so na mnogih smučiščih že zagnali naprave za zasneževanje v upanju, da čim prej zaženejo tudi žičniške naprave. Prvi smučarski sejmi so že odprli svoja vrata, nekaj jih še bo. Je smučanje še vedno ali pa vedno bolj razkošje, ki si ga lahko privoščijo redki, ali z različnimi oblikami družbenega (so)delovanja, tudi s smučarskimi sejmi in možnostmi izposoje, recimo tudi s šolskimi skladi za zimske šole v naravi, vendarle poskrbimo, da je dostopno za vse in je predstava o razkošni rekreaciji neutemeljena?

Na sejmih za polovico ceneje

"Če smučanje jemljemo za rekreacijo, sploh ni nujno vlagati toliko, kot se stereotipno zdi. Smučarski sejmi, kjer lahko pridobiš opremo, zlasti smuči pri odraslih - morda nekoliko manj smučarske čevlje, ker so občutljivejši del opreme - te še zmeraj bolj kupujejo -, ponujajo za okoli polovico nižje cene," pravi Dejan Rodošek, vodja šole smučanja D7. Opaža, da je oprema na sejmih vedno bolj kakovostna. Hkrati so na manjših smučiščih dostopne vozovnice, tudi po simbolnih cenah, letne vozovnice, s katerimi zlasti otrokom omogočajo skoraj zastonj smuko. Rodošek izvaja šole v naravi za otroke od tretjega leta naprej - za vrtce in šole od Vuhreda do Mežice in vse do Vitanja - ki zajemajo celotno organizacijo od prevoza vred, opreme pa sam ne izposoja. "Cena smučarskih tečajev je dostopna - 80 evrov, kar je bistveno nižje kot v kakih smučarskih središčih." Zaznava, da tudi Avstrijci prihajajo k nam, tudi zato, ker so šole kakovostne in ponujajo veliko znanja, kar se že odraža tudi na smučiščih.
"Če smučanje pogledamo z zornega kota spodbujanja razvoja turizma in kot del nekega bolj prestižnega življenjskega sloga, v katerem gre pri kom nazadnje tudi za razkazovanje najnovejše opreme, ga seveda lahko tretiramo in umestimo med neke vrste nadstandard. Hkrati pa ga lahko vidimo tudi drugače in se v nekaterih pogledih tudi dejansko izkazuje kot povsem dostopna oblika rekreacije - ker je del našega ustaljenega načina življenja, zlasti regij, kot so Koroška, Štajerska, Gorenjska. Morda smučanje res ni življenjsko pomembno, je pa to del športnih panog, ki so utečene in tudi potrebne pri nas, konec koncev so tudi zime dolge," še razmišlja Rodošek. Doda, da starši veliko vlagajo v otroke do desetega leta in danes raje dajo denar za smučarsko šolo in vložijo vanjo, kot da bi sami prevzemali kake vloge pri učenju smučanja, kasneje pa to nekoliko opuščajo.

Konkurenčna tujina

Podjetnik Matjaž Stopar, ki v Ljubljani prodaja telovadno opremo in orodje za telovadbo za šole, pa ocenjuje, da je smučanje v zatonu, gledano tudi z vidika ponudbe v trgovinah: "Redko opaziš gnečo, nekoč pa si čakal pred naborom številnih znamk, ki je bil bistveno večji ne glede na to, da se zdaj zdi morda velik." Od celotnega smučarskega programa blagovne znamke, ki ga je prej ponujal v svoji trgovini, od zadnjih dveh sezon dalje nabavi le še otroške smuči za nadaljnjo prodajo in umestitev v šolske sklade, ki potem omogoča brezplačno izposojo opreme za šole v naravi. "Opremo v veliki večini kupujejo le še na razprodajah, zato težko po redni ceni karkoli prodaš in s tem je to za ponudnika težko res rentabilno." Stopar ocenjuje, da izposoja opreme pri nas ni prav zaživela: "Tujci, ki pridejo k nam, si izposojajo, naše navade pa niso take, kljub vsemu - ne glede na stroške - nam še znamka nekaj pomeni." Včasih pozabljamo, da se cena nabave smučarske opreme porazdeli po letih, doba uporabe je kar dolga, gotovo imamo iste smučke kakih sedem ali osem let, če letno v povprečju našteješ deset smučarskih dni, so pa navdušenci, ki veliko presmučajo, pa temu primerno potem vložijo več denarja v to obliko rekreacije, še pravi sogovornik.

Čelada je standarden del opreme

In kaj opažajo veliki trgovci? "Prodaja smučarske opreme je v primerjavi s prodajo pred desetimi leti občutno manjša. To je svetovni, ne le slovenski trend. Se pa v zadnjih nekaj letih trend počasi, pa vendar konstantno ponovno obrača navzgor," pravi Simon Draganič iz Hervisa. Da je v minulih letih prodaja smučarske opreme upadla, gre pripisati temu, da je smučanje precej drag šport, da so zime vse milejše, da narašča delež izposoje, da narašča nakup rabljene opreme in da cene smučarskih vozovnic rastejo, ocenjuje sogovornik. Kupci so različni, nekateri kupijo opremo od pet do glave, vključno s tekstilom, zaščitno opremo, drugi zamenjajo le kakšen kos opreme. "Vedno več se jih odloči za izposojo smuči - z zneskom, ki ga z izposojo v primerjavi z nakupom smuči privarčujejo, pa si kupijo denimo smučarske čevlje, smučarski tekstil, čelado ..." V Hervisu prodajo največ smučarskih rokavic, smučarskih čevljev in čelad, po višini zaslužka pa so na vrhu prodajnih artiklov še zmeraj smuči. "Smučarji so glede varnosti vedno bolj ozaveščeni. Čelada je že kar standarden del smučarske opreme skoraj vsakega smučarja. Pri nas smo že drugo sezono zapored skupaj z Elanom izpeljali akcijo, kjer smo vsem kupcem ob nakupu otroških smuči ponudili še novo Elanovo smučarsko čelado za samo en evro," razlaga Draganič.

Oprema se v zadnjih letih ne draži bistveno

Smučarska oprema se v zadnjih letih bistveno ne draži, trgovci pa tudi sami pozdravljajo sejme rabljene opreme, Hervis enega skupaj z Europarkom tudi organizira. Promovirajo tudi najem. "Polletni najem otroških smuči - teh se na sejmih proda in zamenja res veliko, pri nas stane 59,99 evra. Če se odločite za najem, bo vaš otrok vsako leto smučal z na novo pripravljeno smučko, povrhu vsega pa vse smuči, ki so namenjene najemu, po dveh letih menjamo. Ne nazadnje tudi odrasli, ki se s smučanjem spogledujejo prvič, pri nas pogosto raje kupijo vstopni razred novih smuči za denimo 179,99 evra, kot pa rabljene za kakšnega desetaka manj."
V trgovinah Extreme vitale "zaradi povečanega zanimanja za zdravo življenje, ki je v veliki meri povezano s športnim udejstvovanjem", opažajo povečano zanimanje za smučanje v zadnjih letih, pravi vodja marketinga in spleta Aleš Justin. Tudi pri njih so kupci različni, od takih, ki kupijo le kos opreme, do takih, ki se opremijo v celoti, tako nekateri odštejejo od 50 do 1500 evrov. Vedno več prodajo varnostne opreme, saj se "ozaveščenost o opremi in pravilni uporabi oziroma varnosti veča".