Po svetu in v Sloveniji so danes zaznamovali svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Slovenski predsednik Borut Pahor je položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi.
Že v torek so v imenu predsednika vlade Janeza Janše spominski venec položili na judovskem pokopališču v Ljubljani. Predsednik republike je ob tem prejšnji teden obiskal Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, ki je bila interniranka v Auschwitzu. Na žrtve je na začetku nadaljevanja redne seje državnega zbora v nagovoru spomnil tudi njegov predsednik Igor Zorčič.
Virtualno spominjanje
Judovski kulturni center Ljubljana je organiziral virtualno tradicionalno branje imen slovenskih žrtev holokavsta, predsednik Judovske skupnosti Slovenije Boris Čerin in rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad pa sta položila venec na judovskem pokopališču na Žalah. Na številne spominske prireditve pod geslom Šoa - spominjamo se 2021 so tudi tokrat vabili iz Centra judovske kulture Sinagoga Maribor. "Letos so vsi dogodki zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 izvedeni v digitalni obliki," je ob tem sporočil direktor Boris Hajdinjak.
Tako lahko jutri ob 18. uri še ujamete virtualno odprtje razstave grafik in slik Bogdana Borčića z naslovom In principio erat Dachau. Iz hotela Mirta v Murski Soboti lahko od 19. ure v četrtek sledite še virtualnemu predavanju Michaela Toša Toscha Porajmos, genocid nad Romi v tretjem rajhu, v petek ob isti uri virtualni predstavitvi digitalnega vodnika po gradu Wewelsburg, centrali SS, z istim avtorjem, ki bo tudi v soboto ob omenjeni uri virtualno predstavil še en digitalni vodnik Sinagoga Maribor VR360. Iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani bo jutri ob 17. uri na aplikaciji Zoom še predavanje Borisa Hajdinjaka o slovenskih žrtvah Auschwitza Tu se je smrt utrudila do smrti ... Sinagoga Maribor pa je ob sodelovanju z Epeko že tudi odprla virtualno fotografsko razstavo avtorice Jasmine Vidmar Kliči me po imenu, kjer vidite portrete romskih otrok iz blokov v Preradovićevi ulici v Mariboru.
2300
ljudi iz Slovenije je bilo deportiranih v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, 1300 se jih iz njega ni nikoli vrnilo
Omenimo vsaj še virtualno gostujočo razstavo Potni list za življenje, ki so jo v sredo odprli v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, v Mariboru pa smo jo videli v Univerzitetni knjižnici že lani v tem času. Razstava je posvečena poljskim diplomatom, ki so med drugo svetovno vojno v Bernu izdajali ponarejene potne liste latinskoameriških držav in tako reševali Jude iz rajha. Razstavo je pripravil Inštitut Pileckega iz Varšave v sodelovanju s poljskim veleposlaništvom v Bernu, njeno gostovanje v Sloveniji pa organizirata Sinagoga Maribor in veleposlaništvo Poljske v Ljubljani. Razstava je na ogled na spletni strani soboškega muzeja, ki je ta čas še zaprt, saj ga prenavljajo. Delno naj bi ga odprli na Prešernov dan.
Obletnica osvoboditve
Sedemindvajsetega januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Obletnica osvoboditve največjega in najhujšega nacističnega uničevalnega koncentracijskega taborišča med drugo svetovno vojno, ki danes leži na ozemlju Poljske, se v svetu od leta 2006 zaznamuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 76 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti", med katerim je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in iz Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.
Proti zanikovalcem
Tudi generalni sekretar ZN Antonio Gutteres se je skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay in nemško kanclerko Angelo Merkel danes poklonil žrtvam nacizma na virtualni slovesnosti. V Unescu opozarjajo, da sta antisemitizem in zanikanje holokavsta v porastu. Vse to so simptomi porasta dezinformacij, sovražnega govora in predsodkov, pandemija covida-19 pa je ta trend le še pospešila, dodajajo. Prepričani so, da je izobraževanje najboljše orožje proti zanikovalcem, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) povedala generalna direktorica Unesca. Glede na nedavne raziskave 63 odstotkov mladih Američanov ne ve, koliko ljudi je bilo ubitih v holokavstu. Med Nemci je 47 odstotkov takih, ki se jim zdi, da Nemčija ni v večji meri kriva za te zločine.
Tudi slovesnost ob dnevu spomina na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau se je letos preselila na splet. Prireditev so posvetili usodi otrok Auschwitza. Tam so jih namreč umorili več kot 200.000 otrok. Osvoboditev jih je dočakalo le okoli 700.
