"V preteklih mesecih je to poskušala že dvakrat, a brez uspeha. Tokrat ji je ukinitev uspelo izsiliti," so zapisali v sporočilu.
"Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenila zakon," so opozorili. Z ukinitvijo se po navedbah CNVOS lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru, so našteli. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva, opozarjajo.
CNVOS: Gre za dve popolnoma različni podpori!
"Da bi prikrili tako očiten napad na nevladne organizacije, skušajo pozornost preusmeriti s prozornim polodstotnim dvigom dohodninskih donacij. Nevladni sektor dvig že ves čas zagovarja, a ta ne more nadomestiti proračunskega sklada. In to ne samo zato, ker v absolutnih številkah pomeni pol milijona evrov manj za nevladni sektor (zvišanje dohodninskih donacij je težko 4,7 milijona evrov, ukinitev sklada pa 5,2 milijona evrov), temveč predvsem ker gre za dva popolnoma različna podporna ukrepa, čeravno z istim finančnim virom," pravijo. Sredstva iz dohodnine se razumljivo zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Lani jih je recimo prejelo 5394 organizacij. Posamezniki z njim podirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Zato je povprečni znesek, ki ga nevladne organizacije prejmejo, nizek. Znaša 913 evrov na organizacijo, pri čemer skoraj 800 organizacij po navedbah CNVOS dobi manj kot pet evrov.
Oglasili so se tudi iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Mladi ne potrebujejo miloščine, ampak sistemske rešitve, ki so ključne za prihodnost generacije, odgovarjajo na načrtovani dodatek v višini 150 evrov v sedmem protikoronskem paketu.
Vlada je v predlogu zakona študentom, enako kot marca, namenila enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. ŠOS je že marca opozarjala, da je takšen ukrep nesorazmeren, glede na vpliv epidemije covida-19 na študentsko in dijaško populacijo. Vseeno je ta ukrep podprla in pričakovala, da bo to le eden izmed mnogih, ki bo namenjen mladim v prihajajočih mesecih, pravijo.
Spomnili so, da je ŠOS v času od razglasitve epidemije marca letos vladi predlagala 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšali čas epidemije. Tudi za sedmi protikoronski zakon so vsem pristojnim ministrstvom poslali 17 ključnih predlogov za ureditev položaja študentov in mladih. Odziva ni bilo.
ŠOS opozarja, da sta ponovitev spomladanskega ukrepa in ignoranca resničnih problemov, s katerimi se sooča ta generacija, "očiten znak, da je ta vlada izgubila stik z realnostjo, v kateri zaradi epidemije živijo mladi".
Rdeči križ: Posledice bodo konkretne
Proračunski sklad za NVO ima popolnoma drug namen. Gre za edina sistemska državna sredstva, posvečena razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju. Tudi zneski financiranj iz sklada so zato v povprečju bistveno večji kot pri namenitvah dohodnine, so izpostavili. Po navedbah CNVOS se z ukinitvijo sklada jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam, blokira se razvoj nevladnega sektorja in zaustavlja pritok evropskega denarja. Ob tem sprašujejo, na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije.
Generalna sekretarka Rdečega križa Cvetka Tomin tudi poudarja, da gre pri skladu za popolnoma drugačen podporni mehanizem za slovenski nevladni sektor. Prispevek iz sklada predstavlja več kot štirikrat več od vsote, ki jo je Rdeči križ prejel z namenjenimi dohodninami. "Posledice ukinitve sklada bodo konkretne - in utrpele jih bodo najranljivejše skupine," je opozorila.
Kaj se je torej zgodilo?
"Vsi bomo lahko 1 % svoje dohodnine oziroma dvakrat več kot doslej namenili nevladnim organizacijam in o tem bomo neposredno odločali davkoplačevalci namesto 'strokovnih' komisij," to je odgovor nekdanjega ministra dr. Mateja Lahovnika, ekonomista, ki vladi svetuje pri protikoronskih zakonskih paketih in je na twitterju očitno potrdil, kar očitajo nevladne organizacije, a trdi, da bodo NVO-ji tako lahko zbrali dvakrat več sredstev kot do sedaj, "seveda pa se bodo morali za to malo potruditi in davkoplačevalce prepričati, da jim 1 % dohodnine namenijo", je tvitnil.
Pozneje je Lahovnik za Radio Slovenija povedal, da nevladne organizacije po različnih izračunih dobijo od 300 do 400 milijonov evrov od različnih ministrstev. V to s predlogom zakona ne posegajo, je zatrdil, spreminja se le del, ki se nanaša na prostovoljno razporeditev dohodnine: "Govorimo o štiri do pet milijonov evrov sredstev, ki so jih razporejale politično imenovane strokovne komisije, zdaj pa jih bodo imeli ljudje možnost neposredno razporediti izbranim društvom."
Vlada je v soboto sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ob dodatni pomoči za gospodarstvo vnovič prinaša enkratni krizni dodatek najbolj ranljivim skupinam prebivalstva - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami. Vrednost tokratnih ukrepov je 550 milijonov evrov, je povedal finančni minister Andrej Šircelj.
