Ob tem pa se je poslabševanje gospodarske klime novembra prekinilo. Zaupanje se je povečalo v večini dejavnosti, višje je bilo tudi med potrošniki, v Ekonomskem ogledalu navaja Umar.
"Ocenjujemo, da je to med drugim povezano z zmanjšanjem negotovosti glede dobav energentov to zimo in sprejemanjem oz. oblikovanjem ukrepov za blažitev energetske draginje. Ob tem vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja precej nižja kot pred letom, kar je povezano predvsem z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki," so pojasnili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Negotovost v mednarodnem okolju po njihovih navedbah konec leta ostaja velika, razpoložljivi kazalniki razpoloženja kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju v zadnjem letošnjem četrtletju. Na veliko negotovost še naprej vplivajo razmere na energetskih trgih, med pomembnimi tveganji pa sta tudi dolgotrajnejša povišana inflacija ter obseg in vpliv zaostrovanja denarne politike.
Medletna rast cen življenjskih potrebščin je novembra vztrajala na visoki ravni. V zadnjih treh mesecih je bila inflacija okoli 10-odstotna in nekoliko nižja kot v poletnih mesecih. "Inflacija je široko osnovana, k njej pa je novembra največ prispevala rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje za 19 odstotkov," so zapisali v Umarju. Visok je ostal tudi prispevek rasti cen energentov, predvsem cen trdih goriv in naftnih derivatov. Po skoraj dveh letih neprekinjene rasti so se cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev oktobra znižale, a je medletna rast ostala razmeroma visoka.
Poraba zemeljskega plina in elektrike je bila nižja kot pred letom. Po predhodnih podatkih je bila od avgusta do začetka decembra poraba zemeljskega plina v Sloveniji glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 odstotkov, kar je v okviru priporočil EU, poraba elektrike pa je bila novembra medletno nižja za šest odstotkov, so navedli v Umarju.
Javnofinančni primanjkljaj v prvih 10 mesecih znašal 375 milijonov evrov
Najbolj se je znižala industrijska poraba, k temu pa so, poleg ugodnih vremenskih razmer oktobra, prispevali tudi ukrepi za znižanje porabe plina ter prilagoditve industrije na visoke cene zemeljskega plina in elektrike z znižanjem njihove proizvodnje in posledično porabe, so dodali.
Rast v izvoznem delu gospodarstva se je ob prehodu v zadnje četrtletje umirilo, realni izvoz blaga v države EU je oktobra tekoče upadel, zmanjšal oz. ostal na doseženih ravneh pa je tudi obseg večine predelovalnih dejavnosti, razen visokotehnološko zahtevnih. Nekoliko manjše kot v preteklih mesecih je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini. Septembra sta se nekoliko zmanjšala tudi realni prihodek v večini dejavnosti tržnih storitev in vrednost opravljenih gradbenih del.
Brezposelnost se je ob nadaljnjem povečevanju števila zaposlenih še zmanjševala, nadaljevalo se je realno upadanje povprečne bruto plače. Ob rekordno visoki zaposlenosti je bila medletna rast števila delovno aktivnih septembra 2,2-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Rast je ostala visoka predvsem v gradbeništvu, ki izstopa po deležu tujih delavcev in velikem pomanjkanju delovne sile.
Nadaljeval se je upad števila registriranih brezposelnih, zaradi velikega povpraševanja po delovni sili in pomanjkanja delovne sile upada tudi število dolgotrajno brezposelnih. Konec novembra je bilo brezposelnih 52.541 oseb, kar je za 0,8 odstotka manj kot konec oktobra. Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi septembra medletno realno nižja. Upad je bil večji v javnem sektorju, zaradi vpliva visoke lanske osnove, povezane z izplačili dodatkov zaradi epidemije covida-19.
Javnofinančni primanjkljaj je v prvih 10 mesecih znašal 375 milijonov evrov. Bil je znatno nižji kot v enakem obdobju lani. Na zmanjšanje primanjkljaja konsolidirane bilance javnega financiranja je vplivala visoka rast prihodkov in znatno znižanje rasti odhodkov. Rast prihodkov, ki jo letos poganja predvsem rast davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz EU, se upočasnjuje zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti ter znižanja davčnih obremenitev energentov in plač. Rast odhodkov je letos zaradi nižjih izplačil za ukrepe za blažitev posledic epidemije nižja kot lani.
V zadnjih dveh mesecih leta Umar pričakuje povečanje primanjkljaja državnega proračuna, zlasti zaradi krepitve rasti odhodkov za investicije, izplačil ukrepov za blažitev posledic draginje ter dviga plač v javnem sektorju.
