Urša Opara Krašovec: Jasno je, da ženske nosimo največje breme v času pandemije

Podatki iz raziskave Fundacije L'Oreal iz leta 2020 kažejo, da je kar 79 odstotkov znanstvenic odgovorilo, da je epidemija nanje vplivala bolj negativno kot na moške kolege. 72 odstotkov vprašanih znanstvenic, ki imajo otroke, je odgovorilo, da so zaradi družinskih obveznosti morale zmanjšati čas za delo. Kaj ženskam preprečuje, da bi na področju znanosti dosegle enakopravnost?

Denar za mlade raziskovalce in sistem mentorstva

O položaju žensk v znanosti smo povprašali dve od treh dobitnic nagrad programa L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti, ki je nagrajenkama dodelil štipendijo v vrednosti 5000 evrov. Dr. Martina Štampar, toksikologinja, ki raziskuje na področju genetske toksikologije, je šele na začetku gradnje svoje kariere, zato se trenutno še ni srečala z večjimi preprekami. "Gotovo pa pomembno prepreko predstavljajo zaposlitvene možnosti po končanju doktorata in pomanjkanje finančnih sredstev za mlade raziskovalce, zaradi česar se mladi težko osamosvojimo," je izpostavila.

Tudi zdravnica specializantka ginekologije in porodništva Monika Sobočan se strinja, da je ena izmed osrednjih preprek, s katero se vedno znova sooča večina mladih raziskovalcev, stabilno financiranje. Velik izziv za ženske je tudi usklajevanje družine in kariere, kar je še dodatno razgalila pandemija, saj so, kot je izpostavila Štamparjeva, znanstvenice v večji meri skrbele za otroke in gospodinjstvo kot njihovi moški kolegi. Posledično je bil upad v številu objavljenih člankov in prijavah projektov med ženskami večji, izpostavi. Sobočanova pripomni, da se lahko zaradi ustvarjanja družine ​ karierni razvoj ženske premakne, kar po njenem mnenju ni prepreka, temveč le odločitev, kateri življenjski dimenziji boš posvetil več pozornosti.

Štampajevi in Sobočanovi štipendija predstavlja potrditev, da delata dobro in da s svojim raziskovalnim delom pripomoreta k večji prepoznavnosti svojega dela. "Kako bo to pripomoglo k položaju, ne vem, najverjetneje se ne bo kaj dosti spremenilo," razmišlja Sobočanova. Obe sogovornici sicer delata v kolektivih, kjer je zastopanost žensk večja kot drugod, a se ob tem zavedata, da ni povsod tako. "Morebiti je treba nekaj več časa in spodbud investirati v programe mentorstva za ženske na začetku znanstvene poti ali še celo prej na dodiplomskem in magistrskem študiju," razmišlja Sobočanova. Meni, da bi morali mehanizmi vzpodbujati vključevanje žensk na področju naravoslovja. Po zaključku formalnega izobraževanja pa bi bilo treba uvesti življenju bolj prijazne modele dela (na primer z omogočanjem delnega dela od doma tudi po zaključku epidemije). Za izboljšanje položaja ženskih v znanosti se zdi Štamparjevi pomembno, da se o tem razmišlja, govori, piše in poskuša narediti še več.

​Nujen korak od načelne podpore

"Treba je narediti korak od deklarativne ravni, kjer se poskuša nekaj spremeniti, do implementacije. Nujne so sistemske spremembe, treba je poseči v razmerja moči, brez tega ne bo šlo. Sistemske spremembe so nujne na vseh nivojih - od napredovanj, nagrajevanj, evalvacij ... Morali bi vpeljati pozitivno diskriminacijo v prid ženskam. V tujini imajo marsikje projektne razpise samo za ženske," pa razmišlja znanstvena svetnica na Fakulteti za elektrotehniko dr. Urša Opara Krašovec. V Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije je sicer navedeno, da se je v obdobju od leta 2011 do 2018 zmanjšal delež žensk v znanosti za štiri odstotke, kar bi po mnenju Opara Krašovčeve moralo biti alarm: "V strategiji pa ni niti enega ukrepa, ki bi predvidel spremembe."

Ker so skrbstvene obveznosti še vedno v večini naloga žensk, je posledično problematičen pogoj za napredovanje, ki zahteva delo v tujini, pove Opara Krašovčeva in doda, da je to za mnoge kolegice težava. Status quo se ohranja, ker so kazalnike, po katerih se jih ocenjuje, napisali moški. "Konkretno: če se šef podpiše pod vsako delo in če sta merilo in kazalec uspešnosti preštevanje člankov in citatov, se centri moči ohranjajo," razlaga znanstvena svetnica. Meni, da če ženske sprejmejo igro moških (in marsikatere jo) ali pa si izberejo kakšnega "botra", "barona", je pot lažja, odprta pa so ji marsikatera vrata. "Slišala sem že pripombo: saj ona pa je 90-odstotno obvladljiva," pove. Ni dovolj, da se zgolj odpre vrata ženskam za vstop na neko področje, ampak jim je treba pot tlakovati tekom celotne vertikale. Možnost napredovanja prinese tudi mentorstvo, a pravila za to, kdo je lahko mentor, izbira nadrejeni. Posledica tega je, da so bila na posameznih članicah v Univerzi v Ljubljani mentorstva zaupana le enemu spolu - moškim. Pogoj za napredovanje pa je, ponovno, mentorstvo, opozori." Opara Krašovčeva opozarja, da je treba tudi nenadno povišanje števila ženskih profesoric na fakultetah, kar se je zgodilo v Španiji, jemati z rezervo: "Tam so moški pač odšli na bolje plačana delovna mesta v industriji, zato je bilo kar naenkrat na voljo več prostih delovnih mest. Jasno je, da ženske nosimo največje breme v času pandemije in to na celotnem trgu dela, v znanosti pa še bolj izrazito," sklene znanstvena svetnica.