Matej Grošelj
V Sloveniji ima ideologija v polju politične tekme za oblast praviloma negativen prizvok, čeprav gre v resnici za skupek prepričanj in vrednot. Pred aprilskimi volitvami v državni zbor se med političnimi strankami vse bolj krepi ideološki naboj, zato je pomembno, da imajo volivci kritičen odnos do uporabe ideoloških predpostavk v politični retoriki. "Izobraženost, razgledanost in načitanost pomagajo, da državljani ugotovijo, kdaj jih želijo stranke prinesti naokoli na način, da jim govorijo, kar želijo slišati na podlagi svoje ideologije, delajo pa nekaj drugega," pravi sociolog z ljubljanske filozofske fakultete Gorazd Kovačič.
Sledenje ideologiji brez zavedanja
Ideologije so dejstvo človeškega obstoja in razmišljanja. Kovačič razlaga, da vplivajo na opredelitve ljudi in prav tako usmerjajo odločitve v praksi. "Ideologije sugerirajo določen način dojemanja sveta in omejujejo možen razpon pogledov. Politiki v svojih prepričanjih prav tako izhajajo iz različnih ideologij. Kdor v politiki pravi, da je njegovo delovanje neideološko, hoče v resnici povedati nekaj drugega. Skuša se predstaviti kot nekonflikten in se želi prikupiti tistim, ki so naveličani agresivne retorike v politiki. Obenem lahko sledi vladajoči ideologiji, predvsem ideologiji neoliberalizma, a se tega morda niti ne zaveda," je pojasnil Gorazd Kovačič. Spomnimo, da je v zadnjem obdobju predvsem Aleksandra Pivec iz stranke Naša dežela prepričevala javnost, da ni ideološko opredeljena. Zdravko Počivalšek medtem nagovarja volivce, da njegova stranka Konkretno prinaša odgovor na "bolestno razklanost in ideološki boj, ki duši Slovenijo".
Pri nas se politična ideologija pogosto preseli v čas druge svetovne vojne, v bitko med partizani in domobranci. V Sloveniji je predvsem politična desnica od samostojne države naprej odpirala zgodovinske rane. Kovačič pravi, da je pogrevanje travme poražene strani iz leta 1945 zgolj sredstvo za mobilizacijo volilne baze in diskreditacijo nasprotne strani v boju za oblast in vpliv v družbi. Med ideološkimi in interesnimi vprašanji, ki so bolj relevantna za današnji čas in prihodnost, Kovačič vidi novelo zakona o dohodnini. "V tem primeru sta zelo jasno trčili nasprotujoči si socialno-ekonomski ideologiji. Medtem ko zagovorniki dohodninske reforme pravijo, da je treba med ljudi razdeliti več denarja, o katerem bodo odločali sami in ne vlada, nasprotniki opozarjajo, da bo rezultat vladnih politik prispeval k znižanju solidarnosti in da bodo imeli korist predvsem bogati. Gre za to, da bi človek z nizkimi dohodki pridobil za kakšen špricar, tisti z visokimi prihodki pa bi lahko prihranil za počitnice na Maldivih. Medtem bo morala vlada zaradi proračunske luknje širiti samoplačništvo javnih storitev," je dejal Kovačič.
Brejc o ideologiji na obeh straneh
Nekdanji izkušeni politik in profesor Miha Brejc se ne more znebiti občutka, da so politične stranke z daljšim stažem ujete v nazorske okvire prejšnjega družbenega sistema. To se po njegovem mnenju pojavlja tudi pri mlajših članih znotraj tradicionalnih strank. "Ko govorimo o ideologiji, smo zadnjih trideset let oblegani z razkolom med partizani in domobranci. Novih generacij ta vprašanja sploh ne zanimajo več. Ideologija obstaja na obeh političnih straneh. Medtem ko SDS potiska svojo ideološko optiko tudi v preteklost, se je na levi strani želijo otresti. Če desnica zagovarja klasične vrednote liberalizma, je levica bolj nagnjena k socialni državi, obenem pa je zadržana, ko gre za zasebno lastnino in kapital. Na volitvah bo do izraza prišel tisti, ki bo med kampanjo razpravljal v strpnem duhu, ki ne bo skakal v besedo in bo dajal vtis sposobnosti, kvalificiranosti," je povedal Brejc, ki je zaradi poslabšanja odnosa z Janezom Janšo pred desetimi leti izstopil iz SDS.
Lažna ideologija okoli Janše
Zaostrena ideološka polarizacija se v zadnjih dveh letih odvija predvsem glede nasprotujočih si pogledov o (ne)sprejemljivem načinu vladanja sedanje politične garniture. Problematičen je zlasti odnos do načel pravne države in ustavne ločitve med različnimi vejami oblasti, kar pregreva politično ozračje. Igor Lukšič s katedre za teoretsko analitsko politologijo na Fakulteti za družbene vede meni, da se je oblika ideologije v slovenskem političnem prostoru pretirano nakopičila okoli Janeza Janše. "Ko se na političnem polju postavljamo za Janšo in proti njemu, odbijamo ključne stvari, ki so pomembne za naša življenja. To je izrazito poenostavljena, sploščena, enosmerna ideološka predstava, ki briše ostale razlike in vsako intelektualno poglabljanje v probleme. Gre za lažno ideološko zgodbo, ki škodi vsem državljanom," je povedal nekdanji predsednik SD ter minister za šolstvo in šport v času vlade Boruta Pahorja.
V zadnjih mesecih je v Sloveniji vse več političnih strank, ki se razglašajo za sredinske. Kakšno korist bodo imele z odpiranjem ideoloških tem pred volitvami? Lukšič odgovarja, da nobene, saj znotraj strank obstajajo samo posamezniki, ki se na volitvah potegujejo za položaje. "Strankarsko delovanje pomeni, da ima določena politična skupina usklajeno predstavo o tem, kaj je treba narediti za državo na podlagi različnih doktrin, ki vsebujejo socialdemokratske, konservativne, krščanske in druge elemente. Ker tovrstnih doktrin ni, na tej ravni prav tako ni bistvenih razlik med strankami. Politični prostor se je zožil na vprašanje, kdo od sedanjih političnih akterjev bo sedel v prihodnji vladi. Če bo zmagal Janša, bo javni diskurz ostal brutalno in ogabno nizek. Če bo zmagala nasprotna stran, bo malo bolj privzdignjen. To je vsa razlika, ki jo bomo imeli 24. aprila na voljo," je ocenil Lukšič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
