Pred dnevi smo poročali, da je črnogorska vlada omejila trgovske marže za več kot tisoč živilskih izdelkov in izdelkov za osebno higieno iz 66 skupin. Nove cene bodo veljale do konca januarja, je odločila vlada v Podgorici, ki je podoben ukrep sprejela že marca. Ukrep ne velja za majhne trgovine in manjše trgovske verige.
Trgovske marže bodo nižje za več kot tisoč izdelkov iz 51 skupin živilskih izdelkov in 15 skupin izdelkov za osebno higieno, omejitev pa ostaja tudi za pet osnovnih živil - moko tipa 400 in 500, sladkor, sončnično olje ter sol. Za osnovna živila bo trgovska marža znašala največ pet odstotkov, za druge živilske izdelke pa do 10 odstotkov. Vlada je v primerjavi z znižanjem trgovskih marž iz marca, s katerim je omejila cene za več kot 500 izdelkov, na seznam tokrat uvrstila tudi sadje in zelenjavo, več vrst mesa ter izdelkov za osebno higieno.
Tudi iz Srbije je konec avgusta prišla novica o tem, da bodo za naslednja dva meseca pocenili okoli 700 živilskih in gospodinjskih izdelkov iz 81 skupin.
Cene bodo v povprečju nižje za 26,82 odstotka, znižane izdelke pa bo mogoče kupiti v več kot 2500 trgovinah po državi. Srbska vlada bo v okviru akcije Najboljša cena znižala cene živilskih in gospodinjskih izdelkov. Akcijske cene veljajo od 1. septembra do 31. oktobra.
Srbski premier Miloš Vučević je napovedal, da se bo piščančje meso pocenilo za 15,2 odstotka, svinjsko meso za 11,5 odstotka, ribe za 30,6 odstotka, jogurt za 16,8 odstotka, moka za 21,5 odstotka, beli krompir za 27,6 odstotka, jabolka za 28,9 odstotka, rdeča čebula za 26,6 odstotka, tunina za skoraj 50 odstotkov, instant kava za 32,5 odstotka, med pa za 22,8 odstotka.
Bi se lahko podobno zgodilo tudi v Sloveniji?
Vprašanja o tem, ali bi se lahko večje število izdelkov za določeno časovno obdobje pocenilo tudi pri nas, smo naslovili na ministrstvo za gospodarstvo. Od tam so sporočili, da se v Sloveniji cene blaga oblikujejo prosto na trgu in so plod poslovne oziroma cenovne politike podjetij.
"Zakon o kontroli cen v 3. členu določa, da udeleženci na trgu svobodno oblikujejo cene na podlagi ponudbe in povpraševanja in drugih konkurenčnih dejavnikov. Državni organi so dolžni to upoštevati pri določanju morebitnih ukrepov kontrole cen. Zato smejo državni organi za cene uporabljati le z zakonom določene ukrepe kontrole cen in le zaradi razlogov, ki so določeni z zakonom. Državni organi smejo v posameznem primeru uporabiti le take ukrepe kontrole cen, ki so nujni glede na razlog ukrepa, v najmanjši meri omejujejo konkurenco in so najbližji normalnim tržnim razmeram ter najhitreje pripeljejo do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen," so dodali.
