Spomnimo, v torek so ob 7367 PCR-testih potrdili 2145 okužb z novim koronavirusom, poroča NIJZ. To je najvišje dnevno število potrjenih okužb od 12. januarja, ko so jih našteli 2104.
V bolnišnicah zdravijo šest covidnih bolnikov manj kot dan prej, za dva pa se je zmanjšalo število bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. V sredo sta s potrjeno koronavirusno okužbo umrli dve osebi manj kot dan pred tem.
Po oceni NIJZ je v državi trenutno 14.904 aktivnih okužb. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je dvignilo na 1306, kar je 108 več kot dan prej. V zadnjih 14 dneh so potrdili 706 okužb na 100.000 prebivalcev oziroma 42 več kot dan prej.
V sredo so opravili tudi 24.320 hitrih testov, ki jih v primeru pozitivnega izvida praviloma preverijo še s PCR-testi.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.180.888 ljudi oz. 56 odstotkov celotne populacije. Med starejšimi od 18 let je cepljenih 66 odstotkov oseb, med starejšimi od 50 let pa 77 odstotkov.
Z vsemi odmerki cepiva pa je cepljenih 52 odstotkov celotne populacije oz. 1.106.164 oseb. Med polnoletnimi jih polno cepljenih 62 odstotkov, med starejšimi od 50 pa 73 odstotkov.
Po podatkih vlade so v sredo cepili skupno 4023 oseb.
Krek: Epidemije še ni konec, morda prihaja nova različica
Epidemije covida-19 ni konec, čeprav se nekateri obnašajo, kot da jo je, a virus je še vedno prisoten in je visoko kužen, zlasti v zimskem času, zato se povečuje število okuženih, hospitaliziranih in umrlih, žal pa prepočasi število cepljenih, je včeraj povedal direktor NIJZ Milan Krek. Različica delta še vedno prevladuje, a prihajajo informacije o novi.
Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil Krek, naj bi bila nova različica koronavirusa še za 20 odstotkov bolj kužna od sedanje, čeprav se je že ta približala ošpicam. Po njegovih besedah se je treba že začeti pripravljati na nov izziv.
Za zdaj razpolagajo z zelo malo informacijami, a o različici z večjo kužnostjo naj bi že poročali iz Velike Britanije, kjer naj bi bilo tudi več hospitalizacij. "Vendar gre še za povsem začetno fazo in bo trajalo še nekaj časa, da ugotovimo značilnosti morebitne nove različice. Prav pa je, da ljudje vedo, da slika ni tako lepa, kot si morda mislijo," je dodal Krek.
Vrh tokratnega vala se je iz zahodne že preselil v vzhodno Evropo
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik je za TV Slovenija dejala, da laboratorijskih raziskav ali "zanesljivih epidemioloških podatkov" z ocenami o večji kužnosti nove različice še ni.
"Posamezni strokovnjaki iz števila primerov in dinamike naraščanja števila primerov sklepajo, da bi lahko bila ta različica tudi bolj infektivna. Te ocene se gibljejo med 10 in 15 odstotki," je dejala. Poudarila je, da je ocenjevanje nalezljivosti še na začetku.
Iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so sporočili, da so v obdobju od 4. do 10. oktobra posekvencirali 368 vzorcev, v vseh pa so potrdili delta različico koronavirusa.
Slovenija na zemljevidu ECDC ostaja temno rdeča
Slovenija na obnovljenem epidemiološkem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) ostaja v celoti označena s temno rdečo barvo, kar pomeni najslabšo epidemiološko sliko v boju proti covidu-19. Vse bolj rdeč postaja celoten vzhodni del EU, medtem ko je položaj v Italiji, Franciji in Španiji precej boljši.
S temno rdečo barvo so na zemljevidu ECDC označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev presega 500, pri izračunih pa sicer upoštevajo tudi delež pozitivnih testov.
Temno rdeče so poleg Slovenije v celoti obarvane še vse tri baltske države in Romunija, sicer pa so temnordeči še zahod Bolgarije, sever Grčije, vzhod Slovaške ter vzhod Hrvaške in mesto Zagreb.
Avstrija, Nemčija, Finska, Irska in Belgija so medtem povsem oz, skoraj povsem rdeče, kar pomeni nekoliko boljše epidemiološko stanje. Tudi Madžarska je skoraj povsem rdeča, z izjemo ene regije, ki je oranžna.
Položaj v Italiji, Franciji in Španiji je občutno boljši. Njihove regije so v najslabšem primeru obarvane oranžno, nekatere pa so tudi v zelenem območju, kar pomeni zelo dobro epidemiološko sliko. Oranžni sta tudi Portugalska in Švedska. "Semaforska" pa je Poljska, ki ima tako nekaj zelenih regij kot tudi oranžnih in rdečih.
Prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je sicer povedal, da se je vrh tokratnega vala iz zahodne že preselil v vzhodno Evropo, tako da so najslabše razmere zdaj v baltskih državah, Romuniji, Bolgariji, tudi na Hrvaškem in seveda v Sloveniji.
Sicer pa se v zadnjih desetih dneh praktično v vseh evropskih državah število okužb povečuje, ena redkih izjema je Italija. To je po Krekovem mnenju pričakovano, saj je vreme hladnejše, ljudje pa več časa preživijo v zaprtih prostorih. Številke se bodo zato še povečevale, vendar hitreje tam, kjer je precepljenost proti covidu-19 slabša.
Največ okužb se širi v starostnih skupinah od 15 do 24 let in od 35 do 44 let
Slovenija ima trenutno precej slabše rezultate od vseh sosednjih držav, številke okuženih se precej povečujejo, zato se Krek boji, da drvimo v nov val, za katerega je zelo težko napovedati, kako se bo razvijal naprej.
Naša država je sicer prav danes presegla mejo 5000 smrtnih primerov, Krek pa je ob tem spomnil, da je od 26. junija letos umrlo 239 ljudi, kar je bilo v veliko primerih nepotrebno, saj je bilo vsem na voljo dovolj cepiva. Slednjega je ta trenutek še vedno dovolj za več kot 760.000 vzorcev, od tega skoraj 550.000 cepiva Pfizer/BioNTech, zato je znova pozval vse, zlasti pa starejše od 55 let, da čim prej opravijo cepljenje.
Največ okužb se po podatkih NIJZ trenutno širi v starostnih skupinah od 15 do 24 let in od 35 do 44 let, torej v skupinah dijakov, študentov in delovno aktivne populacije. Čeprav starejši od 55 let predstavljajo manj kot petino okuženih, so prav ti najbolj ogroženi za hujši potek bolezni.
Stopnja precepljenosti celotne populacije z enim odmerkom trenutno znaša 56, z obema 52 odstotkov, samo med polnoletnimi državljani pa je ta z enim odmerkom 66-, z dvema pa 62-odstotna. Med starejšimi od 50 let se je doslej z enim odmerkom cepilo 77, z obema pa 73 odstotkov ljudi. Kot je opomnil Krek, obstajajo tudi mnoge države s precej boljšo precepljenostjo.
