Ministrstvo za zdravje je predlog pravilnika objavilo minuli torek na portalu eDemokracija in ga poslalo v javno razpravo ter v medresorsko usklajevanje z ministrstvi za šolstvo, delo, javno upravo in finance.
Predlog pravilnika med drugim vsebuje poglavje Cepljenje in zaščita z zdravili v nujnih razmerah. Ta predvideva cepljenje proti covidu-19 "za prebivalstvo v primeru nujnih razmer", kot so naravne in druge nesreče, posebna izpostavljenost nalezljivim boleznim, epidemija, pandemija, terorizem z biološkimi agenti itd. Ciljne skupine bi na osnovi ocene tveganja in epidemiološke indikacije opredelil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Obenem je bil v predlog pravilnika dodan tudi predlog NIZJ, da se v poglavju Program cepljenja za zaposlene med ostale navedene bolezni doda tudi covid-19. To bi omogočilo, da se cepljenje proti covidu-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebam, ki lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe.
V predsedstvu ne nasprotujejo cepljenju
Predsedstvo združenja svetov delavcev je predlog pravilnik obravnavalo v torek in oblikovalo pripombe in predloge, ki jih je posredovalo vladi ter ministrstvoma za zdravje in delo.
V predsedstvu ob poudarjanju, da nikakor ne nasprotujejo cepljenju in vsem razumnim ukrepom za preprečevanje širjenja covida-19, v omenjeni dikciji prepoznavajo prikrito uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19 za zaposlene, kar pa je po njihovem prepričanju lahko ustavno močno sporno.
Da gre za prikrito uvedbo obveznega cepljenja, ocenjujejo predvsem zato, ker konkretno določitev tako kroga zavezancev kot sankcij za morebitno odklonitev cepljenja predlog v celoti prepušča posameznim delodajalcem in njihovim splošnim aktom, to je izjavam o varnosti z oceno tveganja. V tem vidijo "absolutno nedopusten pristop".
Zlasti nesprejemljivo se jim zdi, da bi bilo mogoče morebitno odklonitev cepljenja zaradi kršitve splošnih aktov delodajalca kaznovati tudi s krivdno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je sicer tipična (in najhujša) sankcija po delovni zakonodaji, in s tem z izgubo eksistence zaposlenega.
Takšen pristop se jim zdi povsem nepojmljiv
Takšen pristop se jim zdi povsem nepojmljiv, na ta način pa po prepričanju predsedstva združenja v nobenem primeru ni mogoče in pravno dopustno sankcionirati delavcev, ki se ne želijo cepiti, "pa naj se z njimi strinjamo ali ne".
"Vsako odrejanje in sankcioniranje varnostnih ali zdravstvenih ukrepov, ki pomenijo poseg v ustavno pravico posameznikov do nedotakljivosti njihove telesne in duševne celovitosti", lahko po njihovem prepričanju odredi in sankcionira le zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis, ki natančno in neposredno določit tudi krog zavezancev.
Zato bi morala država jasno in nedvoumno opredeliti, ali se s pravilnikom oziroma programom cepljenja za zaposlene uvaja obvezno ali zgolj priporočeno cepljenje proti covidu-19. Če gre za prvo, bi torej morali biti natančno opredeljeni zavezanci in sankcije, ki pa bi jih morala izvajati država. V drugem primeru pa bi moralo biti predpisano vsaj soglasje delavcev k izjavi o varnosti z oceno tveganja, če ne jasne določbe, da delavcev zaradi odklanjanja cepljenja ni mogoče kaznovati po delovni zakonodaji, ampak se jim lahko predpiše le delo od doma ali čakanje na delo doma.
