Teza v zvezi z rezultatom volitev v Evropski parlament, da je status quo hkrati zgubil, ker sta največji politični skupini – Evropska ljudska stranka in socialisti – izgubili večino, in zmagal, ker brez njih in liberalcev ne bo mogoče sestaviti nove koalicije, se je lepo pokazala pri zapolnjevanju pomembnih evropskih funkcij.
Izguba statusa quo je prišla v ospredje prvi dan pogajanj voditeljev držav članic. Na mizi je bila ideja, da bi vodstvo Evropske komisije prevzel Timmermans, nizozemski socialist in dosedanji podpredsednik komisije, poznan kot zagovornik pravne države v bojih z višegrajci, kar je tema liberalcev.
Weber, prvi kandidat ljudskih, bi postal predsednik parlamenta, del mandata bi funkcijo dobili liberalci. Na ta način bi volivcem pokazali, da so razumeli zahtevo po spremembi in premik v levo sredino ter rešili sistem špicenkandidatov, hkrati pa ne bi šli predaleč in kadrovskih mest delili z Zelenimi. Populiste in evroskeptike je Evropska ljudska stranka iz igre izločila že takoj po volitvah, Timmermans pa je bil vojna napoved.
Predlog ni še skozi. Domnevno zaradi nasprotovanja višegrajcev, Italije, Hrvaške in nekaterih drugih. Konec dneva je Macron tako govoril, da med voditelji "ni resnosti". Mediji so poročali o porazu Evrope in demokracije. Toda vprašanje je, ali ni bila vse le dimna zavesa. Timmermans ni ustrezal ljudski stranki, ki je bila relativna zmagovalka. Liberalci bi z njim pridobili moralno, ne pa v praksi. Med višegrajci je bil za Poljake celo sprejemljiv, ker bi s tem Čehe (premier Babiš-liberalci) in Madžare (Orban-Evropska ljudska stranka) oddaljili od evropskih skupin.
Gre za odprto prevlado dveh velikih držav, ki so jo omogočili brexit in populisti - evroskeptiki v vzhodnih in južnih državah članicah
