Vlada je po seznanitvi s poslovanjem zdravstvenih zavodov, stanjem čakalnih dob, dostopnostjo do primarne ravni zdravstva in zdravstvenim stanjem prebivalstva ugotovila "obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema". To bo podlaga, da določi vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Iz vlade so po dopisni seji sporočili, da so izpolnjeni pogoji iz 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da vlada določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za izvajanje programa in določi obseg sredstev.
Resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, so negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, dolge čakalne dobe, poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva in padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledica epidemije covida-19.
Vseh čakajočih je bilo konec julija letos 1.150.000
Negativno finančno stanje vlada ugotavlja v 30 javnih zdravstvenih zavodih. Skupni obseg presežka odhodkov nad prihodki znaša skoraj 50 milijonov evrov. Iz poročil o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je razvidno, da so celotni prihodki med januarjem in junijem za 7,3 odstotka nižji v primerjavi s prihodki iz enakega obdobja v letu 2021. Prav tako je za 66 odstotkov nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom. Vlada se je seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov.
Število čakajočih je na dan 21. julija znašalo skoraj 1.150.000 ljudi. Skupno število vseh čakajočih na prvi pregled pa je približno 260.000, od katerih jih je 58 odstotkov čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.
Iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je razvidno, da narašča število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni se je v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 odstotka.
V letu 2020 razglašena epidemija covida-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev, ter tudi 30-odstotni padec prijavljenih novih rakavih obolenj v času epidemije.
