Vlada se je na današnji seji odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi, to sta Tanja Frank Eler in Matej Oštir. Predlog pa je glede na sklep vlade začasen, dokler ne bodo uspešno zaključili nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov, je prebrati v sporočilu po seji vlade. Vlada je namreč sprejela sklep, da se je seznanila z dosedanjim postopkom imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev in ugotovila, da ni bil zaključen v skladu z zakonom o državnem tožilstvu, ker da ni bilo vloženo zadostno število kandidatur. "Ker pa Slovenija zaradi postopka imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev zamuja pri posredovanju predloga kandidatov Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in ker bi lahko zaradi tega po oceni vlade nastala občutna škoda za Slovenijo, je vlada oba kandidata Frank Elerjevo in Oštirja predlagala v imenovanje za čas, dokler ne bo uspešno zaključen nacionalni del postopka imenovanja kandidatov," je prebrati v vladnem sporočilu.
Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete je za N1 povedala, da verjame, da Slovenija ne more predlagati evropskih delegiranih tožilcev samo začasno. “Tožilski svet je tisti, ki kandidata predlaga in ju ne more predlagati začasno. Vlada pa se s predlogom seznani in tudi tukaj ni mogoče, da se seznani s predlogom kandidatov samo 'začasno',” je dejala.
Vprašanje je, kako se bodo na EJT odzvali na dejstvo, da gre za začasen predlog
Spomnimo, da ima vlada že skoraj leto dni na mizi imeni obeh tožilcev, a se s tem predlogom nikakor ni želela seznaniti. Zaradi tega je odstopila pravosodna ministrica iz vrst SMC Lilijana Kozlovič. Oba tožilca sta zaradi neizbire vložila celo tožbo na upravno sodišče in jo dobila, ni pa še pravnomočna. Kaj je razlog, da bo vlada zdaj imeni le poslala v Luksemburg, kjer ima tožilstvo sedež, ni znano. Nekateri namigujejo na povezavo s ponedeljkovo interpelacijo pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, spet drugi na dejstvo, da naj bi evropski parlament v sredo na plenarnem zasedanju razpravljal o temeljnih svoboščinah in vladavini prava v Sloveniji, tudi o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.
Bi pa naj, prihajajo neuradne informacije iz Bruslja, Evropska komisija 1. decembra slovenski vladi poslala zadnji opomin pred tožbo zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki se lahko konča na Sodišču EU. Morebiti je tudi zaradi tega padla današnja vladna odločitev.
Vprašanje pa je, kako se bodo na EJT odzvali na dejstvo, da gre za začasen predlog. Delegirana evropska tožilca namreč uradno na podlagi predloga sodelujoče države imenuje kolegij EJT. To imenovanje pa ne more biti zgolj začasno. Naloga EJT je boj proti goljufijam na področju financ EU.
Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar je na Twitterju zapisal, da je "vlada očitno spoznala, da ji zaradi blokade postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev resno grozi tožba Evropske komisije. Dejstvo, da se je seznanila s predlogom DTS in predlog poslala EDP pomeni, da je vlada izvršila sodbo Upravnega sodišča".
In še: "To, da je vlada sklenila, da je sklep o seznanitvi začasen, je nesmisel in na imenovanje za polni mandat nima vpliva."
Pravi, da je nacionalni postopek izbire s tem zaključen. "Če bo minister za pravosodje objavil nov razpis, bo ravnal v nasprotju s pravom EU."
"Trenutno ne moremo komentirati, saj še nismo prejeli uradnega sporočila slovenskih oblasti v zvezi s predlogom kandidatov za dve funkciji evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji," pravijo na EJT. In dodajajo, da je treba upoštevati, da "sodelujoče države predlagajo kandidate za mesta evropskih delegiranih tožilcev. Ko jih EJT prejme, bodo kandidati interno ocenjeni in kolegij Evropskega javnega tožilstva se odloči, ali bo kandidate imenoval ali ne. To odločitev bomo seveda, tako kot vse druge države v preteklosti, objavili". Na vprašanje, ali je možno imenovati začasno predlaganega kandidata, pa na tožilstvu niso odgovorili.
Sicer pa naj bi po nekaterih informacijah vlada danes tudi predlagala spremembe zakona o tožilstvu, ki bi ji omogočal njeno odločitev o začasnem imenovanju tožilcev. A taka sprememba bi pomenila, da se posega v materijo evropske uredbe.