Vreme se ne zmeni za meje

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Energija, ki se sprošča pri nastanku tropskih ciklonov, je skoraj nepredstavljiva. Foto: EPA
Epa

Vreme se je globaliziralo že davno, še preden smo ljudje sploh pomislili na globalizacijo. Vremenski procesi se ne menijo niti za meje niti za prehode med morjem in celino in obratno. A medtem ko meje na vreme dejansko ne vplivajo (ne verjamem, da bi se glede tega lahko našel kakšen dvomljivec), pa je vpliv površja, reliefa, prehodov z morja na kopno in obratno precejšen.{api_embed_photo_L30}718743{/api_embed_photo_L30}

Edina energija, ki poganja "vremenski stroj", je sončna, malo tudi zemeljska, a vendarle povsem drugače. Že v osnovi vremenske procese določa neenakomerna razporeditev sončne energije po zemljepisni širini. Na polih je je vedno precej manj kot v ekvatorialnih predelih. Tako nastaja - in se tudi vzdržuje - osnovno neravnovesje, ki se, kot vsako neravnovesje v naravi, skuša uravnovesiti. Sonce segreva tla in tla segrevajo zrak nad njimi. Zrak z različno temperaturo bi se rad premešal in izničil to temperaturno razliko. Zračni tokovi tako nosijo toploto proti severu in obratno. Pri tem gibanju nastajajo vrtinci, zračne mase se dvigajo in spuščajo, na vse vpliva tudi vrtenje Zemlje.

To je osnova, v kateri pa se stvari še dodatno zapletejo. Iz morij, pa tudi iz drugih vodnih teles, tudi iz tal, izhlapeva voda, ki je kriva za nastajanje oblakov in padavin. Pretvorbe vode v vodno paro in nazaj v vodo spet vplivajo na vremenske procese. Kajti voda ima veliko izparilno toploto. Če hočemo izpariti liter vode, bomo porabili veliko energije. A proces je obrnljiv, reverzibilen. Če se bo ta vodna para spet utekočinila, se bo enaka količina energije, toplote, sprostila v ozračje. Pri nevihti se ne utekočini samo en liter vode (pomislite samo, koliko dežja lahko pade v nalivu in vsa ta voda je morala najprej od nekje izhlapeti in se potem utekočiniti), zato se pri nastanku nevihtnega oblaka sprosti ogromno toplote z mehanizmom, ki sem ga prej omenil pri enem litru. In ta toplota pospeši, okrepi nastajanje nevihte.

Energija, ki se sprošča pri nastanku tropskih ciklonov, neprimerno večjih od nevihte, je skoraj nepredstavljiva. Od tod vir za močne vetrove in druge pojave, ki spremljajo te vremenske tvorbe. In zdaj si predstavljajte, kako bi lahko ljudje posegali v te procese in vplivali nanje. Težko, v najboljšem primeru nepredvidljivo. In če je poseg nepredvidljiv, nam čisto nič ne koristi, saj se lahko zgodi, da bi kdaj dosegli želeni učinek, drugič pa ravno nasprotnega. In kar je še slabše, nikoli vnaprej ne bi vedeli, v katero smer se bo obrnilo. Se pravi, da bi eno negotovost zamenjali z drugo. Se vam to zdi smiselno?

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.