Dva tedna pred začetkom šolskega leta imajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju še veliko vprašanj, odgovorov tistih, ki bi morali z njimi postreči, pa kljub številnim pozivom še vedno ni. In to je nesprejemljivo, je na novinarski konferenci dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj, ki trdi, da je med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju veliko frustracij in nezadovoljstva, saj so dobili občutek, da so reducirani na pasivno množico, ki mora le izvrševati ukaze oblasti. Takšnemu pristopu v veliki meri Štrukelj pripisuje tudi zasluge, da je med zaposlenimi v šolah, kot je nedavno dejala ministrica za izobraževanje Simona Kustec, le polovica cepljenih. V sindikatu sicer ocenjujejo, da je cepljenje najboljši način za omejevanje epidemije, a mora biti prostovoljna izbira posameznika. Prisila, dodaja, ne bo imela pozitivnega učinka.
Vindišar: Zagotoviti želimo varna delovna okolja
Tudi glede testiranja Štrukelj meni, da bi morala oblast toliko zaupati učiteljstvu, da bi se ti imeli možnost samotestirati, tako kot učenci zadnje triade in dijaki. In sprašuje, zakaj po novem testiranje s hitrimi testi na 48 ur, če je do 20. julija, ko je še obstajala pravna podlaga za PCT v vzgoji in izobraževanju, zadostovalo testiranje enkrat na mesec. Državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Franca Vindišarja tovrstna vprašanja čudijo, saj naj bi jim z odgovori postregel že 5. avgusta, ko je skupaj s predstavniki NIJZ, posvetovalne skupine za covid in ministrstva za izobraževanje odgovarjal na vprašanja ravnateljev osnovnih in srednjih šol ter predstavnikov sindikata. In enako, pravi, bo danes, ko bo potekalo podobno srečanje.
IJS: Do pomladi bo okužen vsak necepljeni
Slovenija je po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede na podatke o okuženih z novim koronavirusom trenutno v oranžni fazi, v rdečo pa bo predvidoma prešla konec avgusta. "Če bomo tako nadaljevali, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah," napovedujejo na Institutu Jožef Stefan (IJS).
"Četrti val bo zaradi velike kužnosti različice delta predvidoma tako obsežen, da se bo do pomladi okužil bolj ali manj vsak necepljeni," so izpostavili in ob tem ponovno pozvali k cepljenju proti covidu-19.
Epidemija v Sloveniji narašča s podvojitvenim časom približno 18 dni. "Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni. Zaželena precepljenost odrasle populacije je nad 90 odstotki," poudarjajo na IJS.
Vindišar je za Večer pojasnil, da samotestiranje učiteljev ne pride v poštev, saj so rezultati manj verodostojni in kvalitetni kot pri hitrih testih. S testiranjem na 48 ur pa želijo zagotoviti varna delovna okolja, medtem ko je bilo tedensko testiranje še del presejalnih programov. Državni sekretar tudi vztraja, da se hitrih testov, razen za določene izjeme, ne bo plačevalo iz državnega proračuna. "Po zakonu o varstvu pri delu je delodajalec odgovoren za varnost na delovnem mestu, zato je to dolžnost delodajalca," pravi državni sekretar. Na vprašanje, kdo bo kril stroške hitrih testov zaposlenim v državni upravi, pod katero sodijo tudi ministrstva in organi v sestavi, odgovarja, da mora rešitve najti vsak resor sam zase.
Misja: Vrtci bodo stroške morali zaračunati staršem
Kar zadeva šolstvo, so ravnatelji jasni, da denarja za ta strošek nimajo. A tudi v občinah, ki so ustanoviteljice vrtcev in osnovnih šol, denarja za to ne nameravajo odšteti, pravi predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Podčetrtka Peter Misja. "Vrtci bodo morali ta strošek zaračunati staršem, v osnovnih šolah pa naj denar da država, tako kot jim ga da za plače zaposlenih," je jasen Misja, ki spomni na dogovor z vlado, po katerem občinam ne bodo nalagali dodatnih obveznosti brez zagotovitve dodatnih sredstev.
318 okužb je bilo potrjenih v ponedeljek, kar je največ po 1. juniju.
49 covidnih bolnikov se zdravi v bolnišnicah, enajst jih potrebuje intenzivno zdravljenje.
Sindikalist Štrukelj, ki prav tako vztraja, da je plačilo hitrih testov stvar delodajalca, pa, če bi vlada ta strošek prevalila na zaposlene, ne izključuje niti stavke. "Članstvo bomo pozvali, da se opredeli do možnosti stavke," je dejal Štrukelj, ki opozarja, da v tem trenutku v vzgoji in izobraževanju nihče od zaposlenih nima pravice zahtevati izpolnjevanje PCT-pogoja, saj pravne podlage za to ni. In kdaj bo?
Na ministrstvu za izobraževanje so pojasnili, da je pravna podlaga v pripravi in naj bi bila predvidoma sprejeta še ta teden. Zagotovo pa hitri testi, ko zaradi epidemiološke slike ne bo več zadostovalo samotestiranje, ne bodo plačljivi za polnoletne dijake. "Ne vem, od kod ta dezinformacija," se čudi Vindišar, ki pravi, da bo za vse dijake, ko bodo morali izpolnjevati PCT-pogoj, hitro testiranje brezplačno. In tako bo, po njegovem, najverjetneje veljalo tudi za študente, s katerimi se bodo o tem še pogovarjali. Sicer pa državni sekretar pričakuje, da bodo zaposleni v šolstvu s svojim zgledom aktivno sodelovali pri preprečevanju krize na način, da se bodo cepili.
Obenem je zavrnil možnost, da bi plačljivost hitrih testov še nekoliko zamaknili. "Vsi so imeli dovolj časa, da bi se pravočasno cepili, saj je vlada plačljivost napovedala že 19. julija." K premiku na 2. november je vlado pozvala LMŠ, na 15. september pa so pozvali v Gospodarski zbornici Slovenije z argumentom, da informacije s terena kažejo, da se bodo nekateri zaposleni cepili po vrnitvi z dopusta in bi bili do takrat že zaščiteni s prvim odmerkom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
