Za pokojnino bomo delali dlje in do višje starosti

Damijan Toplak Damijan Toplak
19.12.2022 05:00

Do konca leta 2024 naj bi nova pokojninska reforma upokojitveno starost dvignila na 62 let in zahtevano pokojninsko dobo na 42 let

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Število upokojenih zadnja leta sicer raste, a na srečo še hitreje raste število delovno aktivnih oziroma pokojninskih zavarovancev.
Število upokojenih zadnja leta sicer raste, a na srečo še hitreje raste število delovno aktivnih oziroma pokojninskih zavarovancev.
Sašo Bizjak

Zaradi starajoče se populacije, ki je značilna za celotno Evropo in ne le za Slovenijo, se nam obeta, da bodo javni izdatki za pokojnine s trenutnih 10 odstotkov BDP do leta 2050 narasli na 15,7 odstotka BDP. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je lani za pokojnine, socialno varnost in zdravstveno zavarovanje namenil 11,89 odstotka BDP (še leta 2013 celo 13,58 odstotka BDP), a se je v zadnjih letih predvsem na račun povečane delovne sile iz tujine število pokojninskih zavarovancev povzpelo na 1,003.074, medtem ko je število prejemnikov pokojnin (oktobra 629.711) raslo počasneje, zato se je od leta 2013 razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin iz zgodovinsko najmanj ugodnih 1,38 vendarle povečalo na trenutnih 1,57.

60 odstotkov brez dodatne pokojnine

Slovenija se je v načrtu za okrevanje in odpornost (NOO), s katerim želi s pomočjo evropskih sredstev blažiti posledice pandemije koronavirusa, zavezala, da bo pokojninsko reformo izpeljala do konca leta 2024. Ob tem v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji priporočajo, naj ob javnem pokojninskem sistemu krepi drugi pokojninski steber (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - PDPZ), ki je v Sloveniji stimuliran z dohodninsko olajšavo, pa tretji pokojninski steber, kjer posameznik varčuje v varčevalnih produktih po lastni izbiri - delnice, obveznice, vzajemni skladi, naložbeno življenjsko zavarovanje, nepremičnine ipd.

Dom Danice Vogrinec je največji državni dom za starejše.
Andrej Petelinšek

Vse večji delež pokojninskih prejemkov prihodnjih upokojencev bo predstavljala dodatna pokojninska renta, osnovna javna pokojnina pa bo zadoščala za golo preživetje upokojenih. Pri OECD opozarjajo, da bi (slovenski) delodajalci v večji meri morali zaposlene (tudi za privabljanje kadrov) vključevati v dodatno pokojninsko zavarovanje, saj naj bi trenutno zgolj 9924 slovenskih delodajalcev imelo zaposlene vključene v PDPZ. Ob koncu preteklega leta je bilo v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 585.154 zavarovancev, še 191.542 zavarovancem so zbrana sredstva mirovala, a ker so določeni posamezniki večkratno vključeni v individualno ali/in kolektivno zavarovanje, je ocena, da ima zgolj 41 odstotkov zaposlenih v Sloveniji sredstva v okviru PDPZ (skupno dobre tri milijarde evrov), skoraj 60 odstotkov pa jih je brez tovrstnih pokojninskih prihrankov.

OECD je letos objavil posebno poročilo o pokojninskem sistemu v Sloveniji s priporočili. Slovenijo so opozorili na nujne spremembe in predlagali zvišanje upokojitvene starosti na 62 let za 42 let delovne dobe, odpravo letnega dodatka za upokojence, boljšo preglednost pokojninskega sistema, ki bo razumljiva vsem, večjo preglednost financiranja pokojninskega sistema, pa tudi precejšnje spremembe v drugem pokojninskem stebru, kamor kljub davčni olajšavi poleg vplačil delodajalca samostojno dodatno vplačuje zelo majhen delež zaposlenih, opozarja OECD. Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS, o teh predlogih pove: "Pokojninska reforma ni zgolj daljšanje delovne dobe in dvig upokojitvene starosti. Pomeni prevetritev beneficiranih stažev številnih poklicev in vpeljavo davčnih in normativnih spodbud za varčevanja v 2. in 3. pokojninskem stebru. Pokojninske reforme imajo daljnosežne učinke."

Brez tuje delovne sile ne bo šlo

Delež vključenih v PDPZ je prenizek. Še bolj skrb vzbujajoče je nizko povprečno mesečno vplačilo. "Številni zavarovanci ne izkoristijo maksimalne možne davčne olajšave. Oblikovati bi morali drugi pokojninski steber, kjer bi zaposleni obvezno izbral izvajalca pokojninskega varčevanja. Tretji steber pa bi morali narediti davčno ugodnejši (dvig omejitve na 10 odstotkov bruto plače in absolutnega zneska na 5000 evrov letno). Z drugim stebrom bi sčasoma oblikovali močan kapitalski steber za razvoj domačega trga kapitala, kot so storili na Hrvaškem. Zaposlene sicer moti, da po tem znesku ne morejo poseči pred upokojitvijo, a veljavna ureditev je dobra, saj preprečuje porabo za napačen namen," meni Ivanc.

Bojan Ivanc, GZS: "Prav bi bilo, da bi ljudem jasno predstavili pričakovanja o padajočem razmerju med starostno pokojnino in plačo ter prednosti varčevanja za varno in brezskrbno starost."
Robert Balen

V Sloveniji naj bi bil javni pokojninski sistem še dobrih deset let javnofinančno vzdržen, tudi po zaslugi delovne sile iz tujine. "Napovedovanje migracij ni enostavno, aktualne matrike so pred desetimi leti kazale precej slabšo situacijo. Strokovnjaki so podcenjevali prijetnost bivalnega okolja, ki ga ponuja Slovenija in ki privablja kadre predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Prihodnost delovne sile v Sloveniji bo še v večji meri temeljila na tuji delovni sili, ki jo moramo ustrezno vključiti v naš zdravstveni, pokojninski sistem in sistem vrednot, ki jih živi naša družba. V številnih dejavnostih (predelovalne, kmalu tudi transport, trgovina in skladiščenje) se bo potreba po delovnih mestih znižala, kar bo nižalo število potreb po delovno aktivnih in s tem slabšalo potencial vplačil v prvi pokojninski steber. A težko je oceniti, kako hitro se bo to zgodilo in ali ne bo hkrati nastala vrsta novih delovnih mest, ki jih danes ne poznamo," zaključi Bojan Ivanc.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta