Po mnenju vlade k predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki ga je sprejela na dopisni seji, bo treba določene predlagane rešitve dopolniti ali spremeniti, preden bo novela nadaljevala svojo pot v zakonodajni proceduri.
"Vlada podpira osnovne cilje in vsebinske rešitve predlaganega zakona, vendar pa v mnenju izpostavlja posamezne predlagane rešitve, za katere meni, da bi jih bilo smiselno spremeniti ali dopolniti, ker so podnormirane," so po seji vlade zapisali v izjavi za javnost. Kot so dodali brez dodatnih pojasnil, se vladne pripombe se nanašajo na opredelitev kaznivega dejanja mučenja živali, pobudo glede označevanja mačk, opredelitev pojma cirkus, uvedbo pooblaščenih svetovalcev in uvedbo videonadzora v klavnicah. Poleg omenjenih pa še na uvrstitev nastanitve živeli na premajhnem prostoru brez možnosti zadostne rekreacije v nasprotju s predpisi med prepovedana ravnanja. Vlada se je še zavzela za sprejem zakona v rednem zakonodajnem postopku, saj meni, da je ključnega pomena temeljita splošna razprava o predlogu zakona: "Razprava mora poleg vseh zainteresiranih deležnikov vključevati tudi strokovne institucije in združenja, omogočiti soočenje vseh argumentov ter tako spodbuditi strokovno utemeljene, čim bolj skrbno pretehtane, učinkovite in izvršljive rešitve na področju zaščite živali."
Predlog, ki je kmete vrnil na ulico
Predlog novele, ki jo je aprila vložila skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisano poslanko SD Meiro Hot, je bil eden od razlogov za propad vladnih pogajanj s kmeti. V kmetijskih organizacijah so takrat zakon označili kot ponižanje za kmete, zaradi česar so prekinili pogajanja z vlado, posledično so konec aprila v Ljubljani izvedli drugi vseslovenski kmečki protest, na katerem so opozorili na nevzdržne razmere v panogi. Med najbolj spornimi rešitvami iz novele je bila uvedba tako imenovanih pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, kar bi lahko po opravljenem 40-urnem tečaju postali kandidati z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki so bili pred tem vsaj tri leta aktivni v nevladni organizaciji.
Tudi v Veterinarski zbornici Slovenije, kjer niso bili povabljeni k sodelovanju pri pripravi novele, so to označili za degradacijo stroke in izpostavili, da mora veterinar za isto delo opraviti šestletni študij in imeti pet let delovnih izkušenj. Kmete je še posebej zmotilo, da bi lahko omenjeni svetovalci nepravilna ravnanja, ki bi jih zaznali na kmetijah, tudi fotografirali in kmete pozvali k pravilnemu ravnanju.
Vlada imenovala direktorico Sklada kmetijskih zemljišč
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bo po novem vodila Irena Tušar, ki jo je vlada na ta položaj imenovala za obdobje štirih let. Tušarjeva, ki je bila izbrana med štirimi kandidati, je bila od leta 2001 zaposlena na Računskem sodišču, kjer je bila zadnja leta pomočnica vrhovne državne revizorke. Magistrirala je s področja agrarne ekonomije na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Vlada je prav tako imenovala generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je postal Tomaž Horvat, ki bo vodil direktorat v naslednjem petletnem obdobju. Horvat, sicer univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, je bil že doslej zaposlen kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata.
V primeru suma mučenja živali, ko je ogroženo življenje živali, bi pooblaščeni svetovalec o tem obvestil pristojni organ za veterinarstvo, ki pa bi moral svetovalca nazaj obvestiti o ugotovitvah in nadaljnjih ukrepih. Če se pooblaščeni svetovalec ne bi strinjal z ugotovitvami pristojnega organa za veterinarstvo, bi lahko zahteval ponovno presojo ugotovitev, ki bi jo izvedla tričlanska komisija. Kmete so vznejevoljile tudi predlagane rešitve glede označevanja mačk in privezovanja psov, ki so predvidevale obvezno označevanje mačk in popolno prepoved privezovanja psov.
