Ko se združijo umetniki in znanstveniki, nastane zmagovalna rešitev. Na idejnem natečaju Eles 3000 o ustvarjalnih projektih v javnem prostoru je zmagal projekt treh mladih avtorjev z naslovom Zemlja se ni vedno imenovala Zemlja. Arhitekt in oblikovalec Luka Murovec, mikrobiologinja dr. Martina Modic in umetnik Brad Downey so komisijo navdušili z instalacijo, ki bo postavljena v ljubljanskem živalskem vrtu. Na prvi pogled zgolj umetniško delo bo živa skulptura z močno sporočilno vrednostjo o povezanosti in odvisnosti vseh bitij v ekosistemu.
"Zemlja se ni vedno imenovala Zemlja je umetniško delo iz naravnih materialov, ki simbolno opozarja na pomen ohranitve našega okolja," izpostavljajo zmagovalci. "Instalacija opozarja obiskovalce, da je biotska raznolikost v veliki meri odvisna od zdrave prsti, ki jo mnogi jemljemo kot samoumevno. To umetniško delo bo postalo edinstven habitat za različne oblike življenja. Prisotnost skulpture v živalskem vrtu ustvarja trajno učno zapuščino, ki bo navdihovala generacije obiskovalcev, da bodo cenile lepoto in kompleksnost naravnega sveta ter se zavzevale za njegovo zaščito v prihodnosti."
Obiskovalci bodo ob instalaciji izvedeli več o pomenu treh slojev prsti in o njihovi pomembnosti za biotsko raznovrstnost. Ti sloji tal so v preteklosti omogočali raznovrstne ekosisteme, saj zagotavljajo različna okolja in vire za rastline ter mikrobne skupnosti. V prihodnosti je ohranjanje teh plasti tal ključno za podporo biotski raznovrstnosti, saj vplivajo na rast rastlin in kroženje hranil, kar je bistveno za zdrav in odporen ekosistem. "Instalacija se bo sčasoma preoblikovala. Najprej se bodo v umetniško delo naravno naselile različne oblike življenja, ki bodo v njem našle svoj dom," pojasnjujejo avtorji.
Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, meni, da "projekt zemljo oziroma prst izpostavlja kot ključno za obstoj življenja, vendar ne zaradi njenih materialov, ki so povezani s procesi ekstrakcije in proizvodnje, ampak zaradi bogatega ekosistema, ki je ključen za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Instalacija v javnem prostoru s svojo enigmatično pojavnostjo opozarja na izjemno kompleksen in skrivnosten podzemni svet, ki ga iz domene biologije prenese v sfero družbenega."
Barbara Mihelič, direktorica Živalskega vrta Ljubljana, pa, da Zemlja se ni vedno imenovala Zemlja "z naslovom, konceptom in izvedbo ustvarja harmonijo čudenja in izpraševanja, ki nas sočasno razpne med dve perspektivi – kot ustvarjalce, osvajalce v vesolju in kot prebivalce te nenavadne rotirajoče sfere, kjer se počutimo tako veliki, kot tudi nepomembni."
Eles je natečaj zasnoval v sodelovanju z Živalskim vrtom Ljubljana in Centrom za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Odzvalo se je 21 projektnih skupin ustvarjalcev različnih področij. Strokovna komisija (Barbara Mihelič, direktorica Živalskega vrta Ljubljana, Uroš Salobir, direktor za strateške inovacije Elesa, Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Vladimir Vidmar, vodja in kustos Male galerije Banke Slovenije, in Rok Žnidaršič, ljubljanski podžupan in docent na Fakulteti za arhitekturo in podžupan) je razglasila tri nagrade in dve častni omembi.
Drugo nagrado je prejel projekt Odmrli les za živ gozd (dr. Dušan Jurc, Bojan Jurc in Javni zavod Mala ulica), tretjo Exploratorium (Miha Godec, Robertina Šebjanič, Martina Mušič, dr. Alenka Malej in UR institute). Zmagovalci bodo prejeli 10.000 evrov in 30.000 evrov za produkcijo. Njihov koncept bo realiziran nekje do sredine junija in bo na lokaciji živalskega vrta razstavljen do konca 2024, sicer pa je zamišljen dolgoročno.
