Maribor je vedno izstopal in vedno bo

Kakšna dekada! V svojem šestem desetletju je NK Maribor suvereno zavzel prestol vladarja slovenskega nogometa, pustil močan pečat v evropskih tekmovanjih, zrasel v najbolje organiziran klub v državi … Uspehov je bilo toliko, da jih še tisti nogometaši, ki so doživeli skoraj vse, težko naštejejo. "To je nepopisno. Klub in mesto sta mi prirasla k srcu. Nekdo lahko samo sanja, da doživi vse to," je iskal besede vratar Jasmin Handanović. Čeprav bo januarja dopolnil 43 let, je še vedno zraven. "Zadnji dve leti se že privajam na nekoliko drugačno vlogo, zavedam se, da se mi čas aktivnega nogometaša izteka, a sem tu, pomagam ekipi, da spet najde pravo pot."

Poleti 2011 se je pridružil vijoličastim in že v prvi sezoni dočakal uvrstitev v evropsko ligo, to je s trenerjem Darkom Milaničem ponovil v naslednjem letu. V sezoni 2013/14, ki jo je na klopi začel Hrvat Ante Čačić, zaključil pa Ante Šimundža, se je evropsko popotovanje podaljšalo vse do pomladi in dvoboja s Sevillo, kraljico evropske lige, v šestnajstini finala. "Ekipa se je sestavljala že prej. Vsak, ki je prišel, je dodal nekaj teže na tehtnico, da se je prevesila v pozitivo. Športni direktor Zlatko Zahovič je imel dobro oko, opazil je, kaj manjka. Izkušnje iz bogate igralske kariere je prenesel na ekipo, jo sestavil. Prave karakterje je dal skupaj," je vlogo arhitekta sodobnih uspehov izpostavil Handanović, ki je v Ljudskem vrtu uresničil sanje, se uvrstil v ligo prvakov. In to kar dvakrat. Leta 2014 se je Maribor v nogometnem raju družil s Chelseajem, Sportingom in Schalkejem, tri leta kasneje z Liverpoolom, Sevillo in Spartakom iz Moskve.

Danes se zdi kot zadetek v polno, a pred slabim desetletjem je selitev nogometaša s kilometrino nazaj v slovensko ligo marsikdo označil za korak nazaj. "Lahko bi ostal v Italiji, kjer so bile odprte le opcije za rezervnega vratarja, kar mi ni bilo pogodu. Prevagale so vizija, možnost dolgotrajnejše rešitve pa tudi družina - imel sem že drugega otroka, nisem več želel biti tako daleč stran od družine," opisuje. Torej je že ob podpisu prve pogodbe vedel, da Maribor ne bo zgolj ena od postaj v njegovi karieri? "Bil sem že v 33. letu - letom se ne da zbežati, še posebej zdaj, ko je v nogometu velik trend na mladih. V Mariboru sem našel izziv, priložnost za dokazovanje pa tudi željo po napredku. Ko imaš občutek, da še nisi dal vsega, da te nekaj čaka, te to žene naprej," odgovarja specialist za enajstmetrovke.

Pridno so pod Kalvarijo polnili vitrine z lovorikami, število osvojenih naslovov državnega prvaka dvignili na 15, se v pokalu prebili do devetega slavja, prvemu superpokalu pa, dokler ga Nogometna zveza Slovenije ni ukinila, dodali še tri. A če je bil v prvi polovici desetletja Maribor nesporni vladar slovenskega nogometa, je v drugi dobil resne konkurente. "Da naslovov ne osvajamo več serijsko, je tudi posledica menjave generacije, trenerja, vodstva pa tudi načina igre. Je pa konkurenca dobrodošla. Dokler smo bili dominantni, je to vlivalo samozavest in prihajali so uspehi v Evropi. Zdaj, ko je vse skupaj bolj izenačeno, je bolj stresno," opozarja vratar, ki na klubski lestvici nastopov zaostaja le za Marcosom Tavaresom, Tomislavom Prosenom, Alešem Križanom in Mitjo Vilerjem.

Uspehe kluba iz Mladinske ulice je spremljal, se jih na svoj način veselil že v času, ko je še nosil dres največjega rivala Olimpije, v zadnjem in najdaljšem poglavju svoje kariere pa jih je doživel še v živo. "Maribor je vedno izstopal in vedno bo. Veseli me, da so se uspehi dogajali pred mano, z mano in se bodo tudi po meni," je sprehod skozi desetletje zaključil Jasmin Handanović.