Četrtek je bil največji nogometni dan Kosova. Naslednji največji bi moral biti 12. novembra. Namesto tega jim doli na jugu preostane večna nočna mora, četrtkova 95. minuta tekme v Skopju, ko je Fidan Aliti z metra, dveh zadel vratarja namesto gol. Podaljški so šli k vragu, Makedonci so zmagali z 2:1 in se prebili v finale končnice za evropsko prvenstvo. Mimo je zgodovinska priložnost, da se Kosovo že v prvem naskoku, komaj štiri leta po tem, ko je postalo 55. član Uefe, uvrsti na Euro.
Leta 2012 so Lorik Cana, Granit Xhaka, Valon Behrami in Xherdan Shaqiri pisali predsedniku Fife Seppu Blatterju, naj Kosovu dovoli igrati uradne tekme, četudi prijateljske. Sanjali so strašno moštvo. Šele maja 2016 je bilo Kosovo sprejeto v Uefo, nekaj dni pozneje v Fifo. Toda udarila je razsodba Fife, kaj storiti z nogometaši, ki bi radi nazaj h koreninam: za Kosovo sme igrati vsak, ki po 13. maju 2016, torej od dne sprejetja v Fifo, ni igral za drugo reprezentanco. Xhaka, Behrami in Shaqiri so odpadli, saj so bili tisto poletje s Švico na Euru. Cana prav tako, na Euru 2016 je igral za Albanijo.
Kar je ostalo Kosovu, so še vedno odlični nogometaši. Od nekdaj jih je imelo. Dževad Prekazi je nekoč blestel pri Partizanu in Hajduku. Vratar Stevan Stojanović je bil junak penalov, s katerimi je Crvena zvezda leta '91 postala evropska prvakinja. Goli Fadila Vokrrija so bili ključni za naslov državnega prvaka Partizana '87 ... Vokrri, priljubljeni predsednik nogometne zveze Kosova, je predlani umrl. Še isti dan so v Prištini nacionalni stadion poimenovali po njem, dan za tem je z zastavami na pol droga žalovala cela država.
Prva samostojna nogometna misija Kosova, kvalifikacije za SP 2018, je bila za pozabo. Zlahka je šlo v prvi sezoni lige narodov, Kosovo je v skupini z Azerbajdžanom, Ferskimi otoki in Malto končalo na vrhu. V pravih kvalifikacijah za Euro je mučilo Angleže, premagalo Čehe, Bolgare, Črnogorce. Ena sama zmaga je manjkala za EP, toda na Češkem se je vodstvo z 1:0 zasukalo v poraz z 1:2. Tolažba: ovinek prek lige narodov, končnica, v kateri je Kosovo nameravalo unovčiti Uefin nesmisel, da se je tudi iz skupine najslabših - Kosovo še ni imelo časa, da bi si nabralo dovolj ratinga, da ne bi sodilo tja - mogoče uvrstiti na EP. Prištino ter vsa druga mesta in vasi je grabila evforija. Odkar je Kosovo leta 2008 razglasilo samostojnost, so športniki za njegovo promocijo naredili več kot vsi politiki skupaj, vam razložijo tam. Hja, niso edini ...
"Ti igralci so kot ... nobeni drugi," jih opisuje Bernard Challandes, njihov selektor iz Švice. Ti igralci so povečini iz družin, raztresenih po Evropi, ki so od doma šle v ekonomskih migracijah ali v begu pred vojno. Z nogometom so se vrnili h koreninam, sanjali Euro, potem pa se v Skopju pojavili z na pol razbito ekipo. Milot Rashica iz Werderja, Vedat Muriqi (Lazio) in Hekuran Kryeziu (Zürich) so poškodovani, Amir Rrahmani (Napoli) je manjkal zaradi covid karantene. Na kupu je še vedno dobra reprezentanca, nabrana iz klubov v Italiji, Nemčiji, Franciji, Turčiji, Švici ... A v Prištini z mislimi pač še niso pri drugi sezoni lige narodov, ki so jo itak začeli slabo, z 1:1 v Moldaviji in s porazom 1:2 doma proti Grkom. Tekma s Slovenijo bo še na pol žalovanje za zapravljeno priložnostjo.
