Pred EP v rokometu za ženske: Slovenija je pripravljena!

Bojan Bauman Bojan Bauman
02.11.2022 07:23

Slovenija naj bi v naslednjih dveh tednih živela za rokomet. Organizatorji z Borom Rozmanom na čelu se zavedajo, da so prvi pogoj za to zmage Slovenk, ki 4. novembra svojo pot začenjajo v Celju, ko se bodo merile z Dankami

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bor Rozman razkrije podrobnosti 1,5 milijona vrednega športnega projekta.
Saša Pahić Szabo/Kolektiff

Bor Rozman vodi organizacijski odbor, zadolžen za brezhiben potek slovenskega dela evropskega prvenstva v rokometu za dekleta, ki se z boji v dveh skupinah v Celju in Ljubljani začne 4. novembra. Podpredsednik Rokometne zveze Slovenije zagotavlja, da bo to eno od boljših prvenstev v ženskem rokometu doslej, za slovenski ženski šport pa sploh največji dogodek v zgodovini. So pogoji za to izpolnjeni? "Zdaj smo že tako blizu otvoritvi, da prostora za eksperimentiranje ni več. Uskladili smo se s standardi evropske rokometne zveze. Kar pomeni, da sta prizorišči v Celju in Ljubljani povsem pripravljeni. Ob tem nameravamo standarde zvišati, in to ob pomoči obeh mestnih struktur. Izkušnje črpamo iz številnih organizacij tovrstnih prvenstev v mlajših kategorijah," razmere tik pred otvoritvijo pojasni Bor Rozman.

To ni le šport

Da ne bo šlo le za športno prireditev, pač pa za širšo angažiranost, so dokaz ambasadorke prvenstva: 16 znanih Slovenk, med katerimi je tudi predsedniška kandidatinja, se s svojimi nastopi in angažmaji, ki so spremljevalni dogodki prvenstva, trudi rušiti tradicionalne razlike med spoloma in tako dela korake proti opolnomočenju žensk v družbi. Podrobnosti širšega angažiranja razloži Rozman: "Želimo biti inovativni. Tako že od Katarja 2015 ob prvenstvih organiziramo poslovne konference. Tokrat bo v Ljubljani z močno mednarodno udeležbo. Tam bo poleg poslovnih priložnosti prostor tudi za razprave o trajnostnem razvoju, športnem turizmu v Sloveniji, energetiki in o opolnomočenju žensk, ko bodo glavno besedo imele ambasadorke. Neposredno vezano za prvenstvo izpostavljamo trajnostni razvoj. Med prvenstvom bomo denimo merili ogljični odtis prvenstva, kar se bo zgodilo prvič v zgodovini naših prvenstev. Evropski rokometni zvezi ob tem predlagamo, da tako merjenje uvede kot standard za naslednje prireditve. Z opolnomočenjem žensk želimo priti do družbe, v kateri bi se nehali pogovarjati o spolih. Pomembno bo le, kaj kdo zna in zmore."

 

Sledi na domačem parketu

Cilj prvenstva je tudi dvigniti kvaliteto slovenskega rokometa. Koliko uspeha beležijo na tem področju? Rozman: "Že s tem, da smo evropsko prvenstvo pripeljali v Slovenijo, smo naredili največ za popularizacijo ženskega rokometa v državi. Sedaj je treba narediti tak dogodek, da bo nekoliko evforična vsa država. No, to je povezano z rezultati naših deklet. Če bi ti izostali, potem tudi izjemno atraktivna prizorišča ne naredijo odmevnega dogodka. Ob reprezentanci imamo na najvišjem nivoju tekmovanja tudi klub Krim. Naš cilj je povečati bazo mladih deklet, ki bi želele trenirati rokomet. Lahko bi obudili nekaj ženskih klubov, ki so v zadnjih letih zaprli vrata. Tako organizacija evropskega prvenstva dobi smisel."

Organizatorji si obetajo tudi dober obisk navijačev iz tujine, 6000 naj bi jih obiskalo Slovenijo, pri čemer računajo na 30.000 prenočitev. "Take so naše napovedi. Prednjačijo Norvežani, ki so zakupili več kot 600 paketov. Sledijo Danci z okoli 400 paketi, tudi Švedi so aktivni. Računamo še na prenočitve Madžarov, ki jih bo na tekmah tudi okoli 1000, in Hrvatov. Črnogorcev in Srbov bo že manj," številke predstavi Rozman.

Pod črto

Prireditev bo uspešna, če se bodo izšli še računi. Koliko denarja je treba zagotoviti in kako kaže z dobičkom? Rozman: "Trenutno, po rebalansu, smo s stroški na 1,5 milijona evrov. Če bi prodali vstopnice po načrtu, če ne bi bilo covida ..., bi se izšlo s pozitivno nulo. Od države imamo zagotovilo o poravnavi polovice tega zneska, drugo polovico bo treba zagotoviti iz drugih virov. EHF pomaga z 200.000 evri - za vsa tri prizorišča. Slovenci smo nosilci prvenstva z dvema prizoriščema in s finalnimi boji, zato nam pripada nekaj več kot polovica te vsote. EHF za dodelitev prvenstva ne zahteva pristopnine, kot je to v drugih športih," zaključi Rozman.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta