Sneg uničil streho velodroma: Edini daleč naokoli, pa še ta porušen

Močno sneženje ga je pred dobrima dvema tednoma v Novem mestu pošteno zagodlo slovenskemu športu. Pod debelo odejo je klonila streha velodroma oziroma Olimpijskega vadbenega centra v Češči vasi, ki že v preteklosti ni imel sreče na svoji strani. Objekt za kolesarjenje, zgrajen pred 27 leti, je bil po mladinskem svetovnem prvenstvu še nekaj časa v uporabi, nato pa dolga leta zaradi obrabe in nevarnosti prepuščen propadanju. Ko so z debelimi tremi milijoni evrov leta 2019 prenovili kolesarsko površino, dodali atletsko stezo in mu nataknili še klobuk, so mu vdahnili novo življenje. Današnja podoba je spet klavrna, a pri njej vsaj ne bo ostalo dolgo kot nekoč, saj so Dolenjci takoj zavihali rokave in se lotili obnove. Le zimska sezona je za atlete in kolesarje precej otežena, če že ne izgubljena.

Šokirani nad količino snega

Kako velika teža je botrovala, da se je balon nad športnim objektom 23. januarja raztrgal, so ugotovili šele, ko so sneg odstranjevali. "V začetku je že ponoči pomagalo 60 prostovoljcev, gasilcev in članov kolesarskega kluba Adria Mobil, eno gostišče pa nam je brezplačno postreglo vso hrano. Potem smo do zadnje nedelje v manjših ekipah delali še z desetimi ljudmi. Najprej smo en teden črpali vodo, potem odstranili še 200 ton snega. Vsi smo bili presenečeni nad količino," je povedal Aleš Makovac, direktor Zavoda Novo mesto, lastnika in upravljavca športnega objekta.

Le streho so najemali od podjetja Duol in jo bodo tudi v prihodnje. "So že naročili material za nov balon in ga bodo začeli variti. Mislim, da jim bo vzelo kak mesec in pol. Pričakujemo ga v začetku aprila," je dejal Makovac. Raztrganega platna do takrat ne bodo odstranili, velodrom bodo pustili v "ruševinah". "Podrta streha leži nad približno štirimi petinami objekta, eno petino smo morali dodatno zaščiti. Če bi objekt v celoti odprli, bi ga izpostavili soncu, dežju, snegu." In s tem propadanju.

Ocen o višini škode še nimajo. "Ne moremo vedeti, kaj je s podkonstrukcijo, kaj z lesom. Upamo, da je vse okej." Da bi postavili drugačno streho, niso razmišljali. "Obod velodroma ne prenese močnejših konstrukcij. Potrebna bi bila nova investicija, ki bi jo morala občina umestiti v investicijski načrt." In kaj storiti, da se ne pripeti kaj podobnega? "To nas zelo zanima in od Duola pričakujemo, da nam pri tem pomaga. Ravnali smo po njihovih napotkih, usmerjali so nas, kdaj povečati temperaturo, pritisk. Oni so strokovnjaki," je povedal Makovac. Poklicali smo tudi Dušana Olaja, direktorja Duola, ki nam je dejal le, da zadeve ne morejo komentirati, dokler ne bo zaključena pri zavarovalnici.

Hrvati priskočili na pomoč

Druge vrste škodo so utrpeli uporabniki. "Generalno gledano je to za nas katastrofa. To je edina prava krožna atletska dvorana v Sloveniji. Vsa domača tekmovanja so potekala v njej, mitingi, prvenstva od najmlajših do najstarejših," je povedala Marija Šestak, nekdanja olimpijka in zdaj strokovna sodelavka Atletske zveze Slovenije. Nesreča jih je doletela nepripravljene. "Vsi načrti, koledarji, programi so se nam v trenutku porušili. Ampak na srečo smo hitro reagirali, začeli delati na tem, da atletom omogočimo treninge in tekmovanje drugje ter se dogovorili s Hrvati."

Južni sosedi so podoben objekt v Zagrebškem velesejmu dobili leto pred našimi atleti. "Zelo smo jim hvaležni, da so nam bili pripravljeni pomagati. Pri njih smo izvedli državno prvenstvo za starejše mladince, za pionirje pa v delu, ki zajema krožne teke. Pri slednjih smo se še dogovorili, da se pridružimo njihovemu članskemu prvenstvu. Niso težava discipline 60 metrov, 60 metrov z ovirami, daljina, troskok, višina, tudi palico se v kakšni dvorani, kot je celjska, da izpeljati. Problem so krožni teki," je izpostavila Marija Šestak. Zaveda se, da zadeve niso bile urejene optimalno, toda atleti so bili razumevajoči. "Kakšni termini niso bili idealni, vendar smo bili presenečeni nad udeležbo, zelo veliko atletov je prišlo."

Ne bi gor in dol, ampak v krogu

Tudi treninge so nekaterim organizirali v hrvaški prestolnici. "Za štiristometraša, denimo, je zelo pomembno, da tedensko enkrat, dvakrat trenira v krožni dvorani. Tam so ovinki, nagibi, takšni in drugačni. Pri redni vadbi se telo nanje navadi, kar doprinese k boljši pripravljenosti. Ni isto, če tekaš gor in dol po tunelu," pravi 43-letna nekdanja skakalka v daljavo in troskokašica s kolajnami z največjih tekmovanj, tudi z dvoranskega svetovnega prvenstva. Nekoč je bila najbližja dvorana na Dunaju. "Tja se je hodilo na tekmovanja in kdaj na trening. Ampak ne na tedenski bazi, enkrat, dvakrat na leto za dan, dva. Pred tekmami, da se malo navadiš, kar pa za optimalno pripravo ni dovolj."

Z objektom na Dolenjskem se je situacija pri nas precej izboljšala. "V preteklosti smo imeli glede na skromne zimske pogoje vrhunske rezultate. Zdaj se je dvignil še splošni nivo, ne zgolj pri najboljših atletih. Objekt je seveda ogromno uporabljala dolenjska atletika, a tudi Ljubljančani, Štajerci so prihajali tedensko, Primorci malo manj. Niso pa trenirali zgolj krožnih tekov, tudi drugi so bili prisotni, saj je povsem drugačen občutek, če treniraš v pravi dvorani," je povedala Marija Šestak, ki upa, da se čim prej vrnejo v Češčo vas. Ni pa bil to edini udarec za atlete to zimo. Danes bi morali odpotovati na balkansko dvoransko prvenstvo v Carigrad, a je bilo zaradi potresov v Turčiji odpovedano.

Največja škoda je športna

Še večje težave, ki jih sploh niso mogli premostiti, so doletele kolesarje. Njihova zimska sezona je bila na slabi polovici v celoti odpovedana, in to tik pred vrhuncem. "Opremo za državno prvenstvo smo imeli že pripravljeno in je ostala pod snegom," je dejal direktor KK Adria Mobil Bogdan Fink, "a največji minus je športna škoda, da ne moremo trenirati in tekmovalno bomo v minusu." Njihovi člani so pozimi skorajda živeli na tem objektu. "Tu smo doma. Zato smo si ga želeli, zato smo ga dobili. Škoda, da se je zdaj vse zaustavilo, hitro bo spet ena sezona naokrog."

Velodrom so bolj kot člani uporabljali mlajši kolesarji. Na Dolenjskem so v kratkem času prenovljenega objekta že vzgojili mladinskega svetovnega prvaka Žaka Eržena. "Prihajajo pa tudi drugi, fantje in punce. V programu imamo kar nekaj tekmovanj, a kaj, ko ne moremo trenirati," je nemočen prvi mož novomeškega kluba. Kolesarji se po okolici nimajo kam ozreti, najbližja pista je v Montichiariju blizu Gardskega jezera. "Ki je predaleč. Klubi nimajo budžetov, da bi šli ne vem kam. Ves sistem dela se nam je podrl. V tem vremenu bi bilo idealno trenirati notri," meni generalni sekretar Kolesarske zveze Slovenije (KZS) Andrej Filip.

Komaj pognali, že zamrznili

Dirkališčno kolesarstvo je "zamrznjeno", ko so ga komaj prav pognali. "Panogo smo dobro zastartali leta 2019, v zadnjem letu in pol smo delali kar intenzivno. Kar prijela se je, klubi so jo začutili, fantje so jo hitro obvladali in je bilo super. Ljudje so že kar začeli pričakovati te tekme. Dobro smo razbili zimsko mrtvilo," je dejal Filip. KZS je poskrbela, da so do nesrečnega trenutka vadili trikrat na teden iz vse Slovenije: ob ponedeljkih najmlajši, v torek mladinci, v sredo vsi najboljši. "Vsi želimo panogo dvigniti in si eden drugemu pomagamo. Sredstev od države praktično ni, da z rezultati dobiš malo več, traja. Lani smo za celo leto prejeli 3000 evrov. To ne pokrije niti državnega prvenstva, kaj šele treningov, ki jih moramo plačati, priprav ... Nekaj smo sicer prejeli iz razpisa za opremo in nabavili par koles ter merilnih naprav. Vse sloni na zvezi, klubih in imamo srečo, da imamo tudi nekatere starše - konkretno lahko omenim Milana Eržena, Tadeja Valjavca -, ki v tem vidijo potencial in participirajo, vlagajo v trenerje," je povedal sogovornik, ki upa, da jo je dirkališče v nezgodi dobro odneslo: "Prvi dan se je začelo z odmetavanjem snega, nato so ga pokrili in dodatno zaščitili. Stara pista je bila iz afriškega lesa, ta je iz sibirskega, ki tudi ni slab. Ampak bomo videli, kako se je obnesel, kakšna bo škoda. Ne pričakujemo večjih težav, toda težko smo gotovi."