V Mariboru čaka na ponudbo iz tujine

Za številne odbojkarice, ki so nosile majico 16-kratnih državnih prvakinj, 17-kratnih zmagovalk slovenskega pokala in štirikratnih zmagovalk srednjeevropske lige Mevza, je bilo igranje v mariborskem klubu Nova KBM Branik odskočna deska za odhod v tujino. Ena izmed tistih, ki je v tujini dobro unovčila izkušnje, ki si jih je pridobila v najboljšem slovenskem ženskem odbojkarskem klubu, je Saša Planinšec, otrok mariborskega kluba, ki se je poleti 2017 kot odbojkarica prvič podala na tuje – z nemškim prvoligašem Dresden je 185 centimetrov visoka srednja blokerka podpisala dveletno pogodbo.

Peš čez mejo

"Odhod v Dresden, ki je od Maribora oddaljen približno 730 kilometrov, je bil zame nekaj novega. Nisem vedela, kaj me čaka, toda kmalu sem spoznala, da je bila odločitev prava. Ne le z igralskega vidika, ampak tudi z življenjskega, kajti v Dresdnu je delo dobil tudi moj fant Goran, ki je skrbel za telesno pripravljenost igralk, podobno kot je to počel pred tem v Braniku in slovenski reprezentanci," se 25-letna Saša Planinšec spomni začetkov svoje športne poti v tujini. "Z Dresdnom, ki velja z enega najboljših nemških klubov, sem v prvi sezoni osvojila pokalno lovoriko in tretje mesto v prvenstvu in z njim zaigrala v četrtfinalu pokala Cev, v drugi sezoni pa peto mesto v nemškem prvenstvu. V Nemčiji sem se dobro počutila, hitro sem se privadila na novo življenjsko in igralno okolje, tako da sta mi dve leti ostali v prijetnem spominu," dodaja slovenska reprezentantka.

Ko ji je lani potekla pogodba z nemškim klubom, je prek menedžerja iskala najugodnejšo priložnost za nadaljevanje odbojkarske poti. "Ta je prispela iz Kitajske, iz tamkajšnjega ambicioznega prvoligaša Ženjang. Na Kitajsko sem odpotovala septembra po končanem evropskem prvenstvu in za klub igrala tri mesece, od novembra do januarja letos, kolikor je trajala sezona. Igranje v deželi z 1,4 milijarde prebivalci je bilo zame spet nova, a tudi prijetna izkušnja. Nato sem se preselila v Turčijo in postala članica prvoligaša Aydin BBSK. Odigrala sem nekaj tekem, dokler sredi marca ni bila sprejeta odločitev, da se prvenstvo zaradi koronavirusa prekine. Naš klub je bil tedaj uvrščen v zgornjo polovico lestvice in si zagotovil igranje v končnici prvenstva. Po prekinitvi prvenstva sem iskala možnosti, kako bi se čim prej lahko vrnila v Slovenijo. Imela sem srečo, da sem ujela zadnji polet iz Carigrada do Zagreba, si tam uredila prevoz z letališča do hrvaško-slovenske meje, jo prečkala peš, od tam pa so me starši odpeljali v Maribor," je pojasnila sogovornica.

Z diplomo do življenjskega mejnika

Na srečo se naša odbojkarica v Turčiji ni okužila s koronavirusom. "Ta me je zaobšel, zato sem v Mariboru lahko trenirala z odbojkaricami svojega nekdanjega kluba, poleg tega pa izvajala vaje po programu trenerja turškega kluba, saj so Turki upali, da se bo prvenstvo čez dva meseca ali tri nadaljevalo. Toda junija sem dobila sporočilo, da je prvenstva konec," je pojasnila. "Upala sem, da se bo iz Kitajske vrnil tudi Goran, ki je deloval v klubu Baic Motors v Pekingu, a ker ni bilo znano, kdaj se bo in če se bo kitajsko prvenstvo nadaljevalo, je ostal v Pekingu vse do julija. Potem ko je bil doma le dva meseca, se je vrnil v Peking, kjer nadaljuje delo," je povedala Planinščeva, ki je v mesecih po vrnitvi iz Turčije v Maribor tudi pridno študirala. "Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede sem avgusta diplomirala in za mano je eden od pomembnih mejnikov v mojem življenju," se pohvali.

Za brhko mariborsko mladenko, ki že dobrega pol leta ni igrala odbojke, je bil premor kot naročen. "Napori, ki sem jim bila izpostavljena s pogostimi treningi in tekmami, so pustili posledice na mojem telesu. Poškodbe so se kopičile ena za drugo, zato mi je večmesečni premor v domači oskrbi dobro del. Seveda nisem počivala, ampak sem trenirala z mariborskimi odbojkaricami toliko, kolikor so mi poškodbe dovoljevale, in da sem ohranjala telesno pripravljenost. Poškodbe so preteklost in počutim se zelo dobro," z zadovoljstvom na obrazu pojasni sogovornica, ki je spremljala tudi tekme Nove KBM Branik v letošnjem prvenstvu. "Pozna se, da je ekipa pomlajena, da igralkam primanjkuje izkušenj. Med njimi je veliko obetavnih, ki bi ob trdem delu igralsko lahko napredovale in se razvile v kakovostne odbojkarice," je prepričana Planinščeva, ki čaka klic menedžerja s sporočilom, kje in kdaj bi lahko nadaljevala športno pot. Posebnih želja, v kateri državi, nima, upa le, da ji bo menedžer našel ugledni klub, v katerem bi lahko potrjevala sloves kakovostne igralke in igralsko zorela. "Na Kitajskem mi je bilo zelo všeč. Če bi prispelo vabilo katerega od tamkajšnjih klubov, ne bi imela nič proti."

Reprezentanca še ni rekla zadnje

Saša Planinšec je že več let težko zamenljiva reprezentantka. Zanjo je igrala leta 2015 na Nizozemskem, ko so se naša dekleta sploh prvič uvrstila na prvenstvo stare celine. "Uvrstitev na evropsko prvenstvo je bila velik dosežek za vse igralke in za slovensko žensko odbojko. Resda je reprezentanca prvenstvo končala s tremi porazi, toda vse igralke smo bile bogatejše za novo izkušnjo," je prepričana. Leta 2017 je reprezentanca v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo ostala praznih rok, leta 2019 pa je spet zaigrala na prvenstvu stare celine. Po treh zmagah in dveh porazih se je uvrstila v osmino finala, kjer pa je bila nemška reprezentanca premočna. "Z igrami smo dokazali, da se lahko kosamo z večino evropskih reprezentanc," je odločna Planinščeva, ki je igrala tudi v reprezentanci do 23 let, ko je ta leta 2017 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani po porazu v finalni tekmi proti Turkinjam osvojila naslov podprvakinj. "Jedro reprezentance z izjemo Ize Mlakar, ki je žal končala odbojkarsko pot, tvorimo prav igralke, ki smo pred tremi leti igrale v Ljubljani. Nismo še rekle zadnje besede," ne skriva optimizma Mariborčanka, ki pogreša reprezentančno druženje. "S selektorjem Alessandrom Chiappinijem se slišim občasno, malo poklepetava, klepet pa se običajno konča z željo, da bi se koronavirus čim prej umaknil iz našega življenja in da bi bilo spet tako, kot je bilo."