Precej nenavadnih zgodb se je nabralo v 60 letih NK Maribor. Vmes je postal velik klub, a ni vedno veljalo, da se klica vijoličastih ne zavrne ...
Na streho, dokler "nevarnost" ne mine
Ivan Hribernik - Anza je eden najboljših nogometašev, kar jih je dalo Celje. Najboljše igre je prikazoval v tedanjem celjskem klubu Kladivar, bil je tudi kapetan amaterske reprezentance Slovenije in Jugoslavije. Zaradi odličnih iger je bil leta 1936 rojeni nogometaš na očeh številnih klubov, tudi Maribora, a zanj ni zaigral nikoli. Zakaj ne? "S predstavniki NK Maribor sem se dogovarjal za prestop, zato sem na vodstvo Kladivarja po spomladanskem delu sezone 1960/61 naslovil prošnjo za izpisnico, a sem jo po pogovoru z odgovornimi v klubu pozneje umaknil. Ko sta v začetku maja 1961 v Celje prišla predstavnika mariborskega kluba na dokončni dogovor, se je pred stavbo, na kateri sem delal kot kvalificirani strešni klepar, zaposlen v Klimi Celje, pojavil tedanji trener NK Kladivar Radko Dobrajc. Povedal mi je, da sta me na sedežu podjetja iskala predstavnika NK Maribor, kjer so jima povedali, kje me najdeta. Zaukazal mi je, naj se na strehi skrijem, ker bosta Mariborčana (po naših virih sta to bila dr. Kurt Welle in Milan Miščević, op. p.) vsak hip pred stavbo. In sem se, tako da sta domov odšla razočarana, jaz pa sem še naprej nosil majico Kladivarja. Nekateri časniki so zadevo napihnili, češ, vijoličasti so Hribernika lovili po strehah celjskih hiš, a bilo je tako, kot sem povedal."
Čevljev si ni čistil z bankovcem
O mariborskih nogometaših so velikokrat krožile in še krožijo različne anekdote, ki pa jih nogometaši običajno zanikajo. Tudi legendarni Milan Arnejčič je, ko smo ga vprašali, ali si je sredi Gosposke v Mariboru z bankovcem res čistil čevlje, to zanikal. "To je čista izmišljotina nekaterih, ki so se hoteli na ta način postavljati pred drugimi ali pa nas očrniti. Res je, da smo nogometaši v času, ko smo igrali v drugi ligi in še posebej v prvi, veliko zaslužili, a da bi si z bankovcem čistili čevlje, to pa ne. Smo pa kakšno ušpičili, a ne zato, a bi komu škodovali, ampak zaradi razigranosti po zmagi v Ljudskem vrtu ali v gosteh," razloži Arnejčič.
Gospod Pepo, potrebujete igralce?
Poleti leta 1961 je NK Maribor ob članski in mladinski ekipi dobil tudi pionirsko ekipo. Zmago Gomzi se tistega poletja spominja takole: "V železničarski koloniji smo fantje na dvorišču vsak dan brcali žogo in ko sem nekega dne opazil, da po Engelsovi ulici mimo dvorišča pešači Jože Kirbiš - Pepo, legendarni nogometni trener Maribora, ki sem ga na videz poznal, sem zavpil: 'Gospod Pepo, potrebujete igralce?' Ustavil se je, zamahnil z roko in dejal: 'Kar za mano, fantje.' In smo šli, na igrišču na Poljanah smo pod Kirbiševim vodstvom prvič trenirali in od tedaj je NK Maribor imel tudi pionirsko ekipo." Zanjo je večidel igrala ta enajsterica: Zmago Gomzi, Miran Nikolič, Miro Lipnik, Peter Osvald, Anton Praček, Ciril Kralj, Marjan Osim, Mirko Farasin, Ivan Purgaj, Anton Pajmon in Marjan Nikolič. Večina omenjenih je v naslednjih dveh letih igrala še v mladinski ekipi vijoličastih.
Pozor, nogometaš na lestvi!
Dogodkov, ki so bili tako ali drugače povezani z mariborskim nogometom, je bilo veliko, največ prijetnih. Prvemu kapetanu NK Maribor Otu Blazniku je v spominu ostal predvsem dogodek, povezan s praznovanjem njegove fantovščine decembra 1961. "Mesto je bilo praznično okrašeno. Nogometaši smo se zbrali v znamenitem Bobiju, bilo je veselo in tudi razposajeni smo bili. Nekdo je opazil, da imajo postreščki na Trgu svobode shranjene vozičke, posedli smo se vanje in se vozili okoli Bobija. Eden od nogometašev je splezal na vrh lestve ob visoki novoletni jelki, če se prav spomnim, je bil to Milan Arnejčič, in zapel O sole mio ... Na srečo je naša razposajenost minila brez posledic," se spominja Blaznik.
