Branka Bezjak
Letošnja je bila že 28. zapored in tokrat so 8. februar praznovali v Trstu. Za začetek so v ponovno slovenskem Narodnem domu v dogovoru s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo pripravili kulturni program. Predsednik Maistrovega mariborskega društva Aleš Arih je v nagovoru povedal, da se s tem poklanjajo spominu na Borisa Pahorja, enega najbolj pomembnih zamejskih pisateljev, obenem pa Rudolfu Maistru. "Prireditve, kot je ta, ohranjajo narodno zavest, v družbi se namreč ta vse bolj izgublja. Maister je v sebi združeval več talentov. Bil je pesnik, bibliofil, človek z veliko širino, kar se je poznalo tudi pri njegovih ravnanjih kot vojak," je še dejal Arih.
Po uvodni Zdravljici je v programu nato nastopila vokalna skupina Fantje na vasi KUD Rače, duet Sonja Volarič in Meta Senekovič, harmonikar Boris Škreblin in recitator Silvo Safran. Zbrane je pozdravila in izrazila veliko veselje, da so rojaki prišli slavit slovenski kulturni praznik prav k njim, Martina Budin, predstavnica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od organizacij, ki zastopa Slovence v Furlaniji-Julijski krajini. Na kratko je predstavila še položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji, po prireditvi pa pokazala še Multimedijski informativni center Stik, ki so ga odprli julija lani ob 103. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. V prostoru, ki sicer ni posebno velik, zato pa je zelo interaktiven, z ogromno fotografijami in veliko informacijami v slovenščini, italijanščini in angleščini, je predstavljena slovenska narodna skupnosti v Italiji, pomembne zgodovinske osebnosti, običaji in navade, tipične jedi ter vsakdanje življenje Slovencev v Italiji.
"Narodna zavest se danes vedno bolj izgublja"
Zatem so imeli obiskovalci iz Slovenije v programu voden ogled Trsta. Posebej zanimiv je javno manj znani kompleks protiletalskih zaklonišč, ki so ga med drugo svetovno vojno v enega od tržaških gričev vkopali Nemci, poimenovan Kleine Berlin. Slovnično pravilno bi bilo kleines, ampak so namenoma pustili pogovorno različico, je povedal vodnik iz Alpinističnega kluba CAI, ki skrbi za rove in muzejsko postavitev v njih. Ko so po 8. septembru 1943 Trst zasedli Nemci, je bil vojaški poveljnik nemške enote Ludwig Kübler, na čelu policije in esesovcev pa Odilo Globočnik, po rodu Tržačan. Ta je imel do zaklonišča iz svoje vile speljan tudi poseben dostop. Krožne stopnice še zmeraj pričajo o tem. Ena od postavitev prikazuje tudi bombardiranje Trsta ob koncu vojne, poleg vojaškega dela zaklonišča je na ogled tudi del, ki je bil namenjen za civilno prebivalstvo med bombardiranjem, ki pa je bil seveda precej bolj skromen od prvega.
Obisk Trsta se je končal z obiskom še ene od grozot druge svetovne vojne, taborišča Rižarna v predmestni četrti Sv. Sobota. Nekdanjo luščilnico in sušilnico riža so nacisti oktobra 1943 spremenili v netipično taborišče: zapor, skladišče naropanega blaga in zbirno mesto za deportacije v Nemčijo. Nekdanjo peč za sušenje riža so spremenili v krematorijsko peč in s pomočjo lokalnih oblasti začeli aretacije ... Za konec ekskurzije še postanek v Uncu, kjer je Maister v hiši, kjer je kot otrok preživljal čas pri teti Matildi, nato pa v odrasli dobi kulturno ustvarjal, julija leta 1934 umrl. Posestvo so dediči prodali Kovinski industriji Unec, ki je hišo podrla in na njenih temeljih zgradila novo, podobno stari. Na generala Maistra na Uncu zdaj spominja spominska plošča na tej hiši in Maistrov kip pri gasilskem domu. Arih, ki je zakladnica informacij o Maistru, je predstavil še prizadevanja in historiat, da ima naposled Maister tudi na mariborskem pokopališču urejeno grobnico. Nato je sledila še smeha in poezije ter zgodb polna pot nazaj z avtobusi v Maribor.
Društvo bo letos, ko zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico njegove smrti, izvedlo še več dogodkov Maistru v čast.
