Pred iztekom lanskega leta sta nas Društvo Trafika in Rajzefiber družno popeljala na, zdaj že lahko rečemo, tradicionalni praznični sprehod po okrašenem mestu. Tokratni je nosil dokaj zapleten naslov Mariborski praznični Tingl, Tangl, Tongl in Tungl - Tengl pa bo na počitnicah, a so vodje sprehoda pojasnili, da so si te vzdevke nadeli za ta sprehod in da je ena od vodij sprehoda, Tengl, na dopustu. Tudi Tungl je morala udeležbo zavoljo družinskih obveznosti odpovedati, tako da so nas prejšnji četrtek pred Trafiko ob Mestnem parku pričakali trije mušketirji - Tingl, Tangl in Tongl - prva dva z naglavnim okrasjem, Tongl pa je vsem trem priskrbel jelenčkasta očala z rdečimi Rudolfovimi noski.
V najavi sprehoda smo prebrali, da je december čas, ko po mestnih ulicah zadiši po prazničnem razpoloženju in kuhanem vinu, čas, ko postanemo vsi neučakani, ko je v prenatrpanih trgovinah nekoliko prevroče, še dodatno pa k prazničnemu (ne)razpoloženju prispeva "nekaj pesmi, ki nas spremljajo od vrat do vrat, od stojnice s kuhanim vinom do one s pletenimi nogavicami in domačim žganjem, od Mariah Carey do Whama in Binga Crosbyja". Zavoljo manjših tehničnih težav se je sprehod pričel s kratko zamudo in po nekaj uvodnih stavkih smo se izpred hiške ob parku odpravili proti Trgu svobode. Med prvo etapo je bila za zvočno podlago Mariah Carey s pesmijo, ki se je vsako leto med božično-novoletnimi prazniki še kako naposlušamo - All I Want for Christmas Is You.
Vsaj v veselem decembru se počutimo kot prebivalci prave metropole
Na sani z vpreženim svetlečim jelenčkom nismo mogli, zasedli so jih otroci. Tongl pa je izvrstno pokazal, kako se postaviti pred foto kuliso - ta na Trgu svobode predstavlja (najbrž) drsanje v Koblarjevem zalivu - za čim boljšo fotografijo, ki jo lahko brez sramu delimo na družabnih omrežjih. Mladi demonstrator se ni nič slabše odrezal niti na naslednji - do tja nas je pospremil za praznični čas nepogrešljivi Wham - je pa bilo na tej točki čutiti nekaj otožnosti. Na kulisi je med slalomskimi vratci upodobljena lisička, zato je bila primeren izbor glasbe do Trga Leona Štuklja Bela snežinka, ki je v dobrih deset stopinjah Celzija toplem poznem popoldnevu zvenela nostalgično. Posledice globalnega segrevanja je kazal tudi osvetljeni severni medved v bližini odra. Veliko (plastične) dlake mu je v teh letih, odkar gostuje v Mariboru, odpadlo, nas pa je v dobro voljo ponovno spravila kulisa z motivom iz Hrestača. Da je lahko mestna okrasitev navdih za lastno kreativnost, pričajo neonska angelska krila v zagati Vetrinjske ulice. Ta so z mavričnimi barvami na naše obraze narisala nasmehe, pravi blišč pa nas je pričakal na Glavnem trgu.
Tangl je spomnil, da Mariboru pravimo štajerska metropola, se pa meščani zadnji dve leti ob pogledu na panoramsko kolo - štajerski kolovrat, kot so mu letos nadeli ime - vsaj v veselem decembru počutimo kot prebivalci prave metropole, Londona ali vsaj Dunaja s Pratrom. Tokratno je še večje in deluje tudi v mokrih dneh, zagotovo je bila zanj navdih reklama o čarobnem krompirčku, ki so jo pred dvema letoma snemali na tem trgu. V njej se je podobno kolo vrtelo na stolpu Rotovža. Da nas je letos v času božiča obiskal Božiček, za en dan se je v naše mesto pripeljal s svojim priklopnikom, je spomnil Tingl, v počastitev tega dogodka je cel sprehod nosil kapo z logotipom Božičkovega pokrovitelja. S Tanglom sta še pokazala, kako se pravilno postaviti pri hišici iz medenjakov. Ta ni namenjena zgolj otrokom, sijajne fotografije lahko uspejo tudi odraslim. Na začetku Koroške ceste je Tingl pripomnil, da bi del te nekdanje prometnice lahko poimenovali Pokopališka ulica - (tudi) zavoljo latern s "svečami", ki v bližini tržnice svetijo med zelenimi brki -, na Lent pa sta nas pospremila glas in glasba Johna Lennona.
Sprehod se je zaključil, kot se za mesto, ki novo leto praznuje dvakrat, spodobi, v bližini naše častitljive starke, za vogalom, ob kulisi z generalom, ki je najbolj zaslužen, da se nekdanji Marburg danes imenuje Maribor. So pa snovalci praznične okrasitve Maistru tu zaupali nalogo natakarja. Tako ni preostalo drugega, kot da si kozarček rujnega natočimo tudi mi, otroci pa so dobili brezalkoholni napitek Božičkovega glavnega pokrovitelja. Ob zvokih Silvestrskega poljuba Alfija Nipiča smo se mimo bogato okrašene jelke z ganjenimi očmi zazrli proti mostu in rdečim črkam Čarobnega Maribora ter si zaželeli vse dobro, kot naročeno pa je nekdo v bližini Studenške brvi pripravil manjši ognjemet, kar nam je dodatno orosilo oči. Srečno, Maribor!
