Pred kratkim je v 93. letu starosti umrl Ivan Posavec, Zagrebčan, ki se je pred več kot 60 leti zaradi službenih obveznosti preselil v Ruše, si v tem mestu ustvaril družino in ostal v njem do smrti. Kot mladenič je bil Ivan nadobuden nogometaš, zadovoljstvo je našel v NK Pohorje, zeleno-beli dres ruškega kluba je nosil deset let, nato je bil nekaj let trener mlajših klubskih selekcij, od leta 1974 pa je tekme spremljal le še kot navijač.
Posavec je bil med nekdanjimi nogometaši Pohorja zelo cenjen, še posebej je bil ponosen na to, da niso pozabili nanj. Redno so ga na vsakoletna srečanja vabili nekdanji nogometaši Pohorja, ki so med letoma 1971 in 1977 spisali najbolj svetle strani v zgodovini kluba; člansko moštvo je v sezoni 1974/75 v prvi slovenski ligi za ljubljanskim Mercatorjem in soboško Muro osvojilo še zdaj nedosegljivo tretje mesto. Na srečanjih veteranov je bil vselej prijeten sogovornik, izžareval je dobrodušnost, doživel pa je, kot mi je zaupal na lanskem srečanju, tudi dva čustvena dogodka; ob 80. in 90. obletnici življenja so se ga veterani spomnili s priložnostnim spominskim darilom.