Sonja Javornik
“Imela je največje srce od vseh, kar sem jih poznala,”
Desa Muck
Ičo
Lojze Javornik
»Ko sem jeseni leta 1980 postal urednik notranjepolitične redakcije Dela, je bila Iča precej bolj izkušena od mene. Tajnice so bile v predračunalniških časih nekakšen možganski center redakcij: hranile so podatke o vsem dogajanju v redakciji, se pravi, katera vabila so prišla, kateri dogodki so napovedani, kaj pripravljajo novinarji, kdo je na terenu, kdo je na dopustu – skratka vse tisto, kar zdaj beležimo na računalnikih. Iča pa je počela še marsikaj drugega. Na primer vsak ponedeljek zjutraj je v službo prinesla tri šopke in enega postavila na svojo mizo, drugega na mizo v največji sobi redakcije v drugem nadstropju Tomšičeve 3, tretjega pa na mizo v moji mali uredniški sobici. Rekel sem ji, da to ni potrebno, a ni odnehala. Teh šopkov se spominjam kot prispodobe dobre volje, ki jo je prinašala. Svoje delo je opravila z neizmerno lahkoto, in lahko si mislite, kako zelo je izboljšala vzdušje. Res, Iča je delala tako hitro, da je med službo vedno tipkala še kaj drugega: diplomske naloge, doktorate, knjige, strokovne razprave, vse, kar si lahko zamislite. Ko sem to opazil, sem seveda debelo pogledal in se vprašal, ali je to v redu. Toda rekel sem ji, naj natipka delovno napoved redakcije, in ustavila se je sredi stavka, vzela papir iz stroja in rekla: 'Narekuj!' Saj bi lahko počakal, da končaš stran. 'Ne, delo je prvo.' Nekoč kasneje sem jo vprašal, zakaj papir, ki ga vzame iz stroja, vrže proč, namesto da bi ga kasneje vnovič vstavila in porabila tisto, kar je že naredila, pa mi je odgovorila: 'Zato, ker porabim manj časa, da natipkam na novo, kot da se trudim, da naravnam na pravilni presledek napol natipkane strani.' Tiste, ki so se pritoževali, da Iča med službo 'tezgari', kot novinarji imenujemo postransko delo, sem opozarjal, da vedno najprej opravi službene naloge. Toda zdi se mi, da nisem prepričal ravno vseh.«
»Takrat sem videl, da Iča v resnici ni delala zaradi denarja – je pa skušala zaslužiti, ker je imela velik krog ljudi, ki jim je pomagala, a tega ni obešala na veliki zvon, zato o tem ne morem govoriti,«
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
