Uroš Esih
Nekoliko v senci ponedeljkove ustne obravnave dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda in neuresničevanja arbitražne razsodbe s strani Hrvaške v Luksemburgu na Sodišču EU so istega dne finančni ministri držav evrskega območja in Danske pozdravili hrvaško prošnjo za vstop v mehanizem fiksnih tečajev do evra, ERM II.
Hrvaška je namreč uradno zaprosila za vstop države v sistem ERM II, ki predstavlja čakalnico za prevzem evra. Gre za mehanizem fiksnih tečajnih razmerij za države EU, ki niso članice monetarne unije.
Hrvaška namerava v letu dni sprejeti 19 ukrepov na šestih področjih. Nanašajo se na področja preprečevanja nastajanja tveganj v finančnem sektorju in gospodarstvu skozi prilagoditev denarne in fiskalne politike, krepitve sodelovanja z Evropsko centralno banko (ECB), izboljšanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, krepitve zmogljivosti za spremljanje statističnih kazalcev, boljšega upravljanja v javnem sektorju, posebej ko gre za podjetja z večinskim državnim deležem, ter izboljšanja poslovnega okolja na Hrvaškem v smeri davčnih razbremenitev podjetnikov in državljanov.
1. januarja 2019 je bilo 20 let, odkar je enajst članic EU prevzelo evro kot knjižno valuto, tri leta pozneje so v obtok prišli še evrski bankovci in kovanci.
1999. je začel veljati mehanizem fiksnih in nepreklicnih deviznih tečajev valut članic do skupne evropske valute (ERM 2), Evropska centralna banka (ECB), ki je bila vzpostavljena 1. junija 1998, je prevzela vodenje enotne denarne politike.
1. januarja 2007 je evro prevzela Slovenija, leto pozneje še Malta in Ciper.
Z januarjem 2009 je evro prevzela Slovaška, sredi najhujše krize pa je nato sledila še širitev na pribaltske države Estonijo, Latvijo in Litvo.
Naj Slovenija blokira Hrvaško?
Cilj hrvaške vlade je, da Hrvaška leta 2024 oziroma 2025 prevzame evro. Poleg številnih naštetih kriterijev, ki jih mora država izpolniti za članstvo v mehanizmu ERM II, v katerem mora uspešno delovati vsaj dve leti, na koncu za vstop v evrsko skupino odloča soglasje vseh držav članic, torej tudi Slovenije, ki je evro sicer prevzela v začetku leta 2007. Vprašanje hrvaškega ignoriranja arbitražne razsodbe in njenega neuresničevanja je torej povezano tudi z morebitnim slovenskim pristankom na hrvaško članstvo v evrski skupini.
V zadnjih dveh letih - odkar je arbitražno sodišče določilo mejo med državama, Hrvaška pa je ne spoštuje - je mogoče iz političnih vrst bolj ali manj glasno slišati pozive, naj Slovenija blokira Hrvaško na poti v evro in na poti v schengensko območje, vse dokler ne bo sprejela arbitražne razsodbe.
Hrvaška načrtuje, da bo uresničila ukrepe za vstop v ERM II do sredine naslednjega leta, torej nekje v času, ko se bo končalo njeno predsedovanje Svetu EU. Komisija in ECB bosta spremljali uresničevanje napovedanih ukrepov in se nato odločili glede vstopa Hrvaške v ERM II, čakalnico za prevzem evra.
Slovenija, ki med drugim toži Hrvaško na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu zaradi terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij, za zdaj javno še ni predstavila svojega stališča do hrvaškega članstva v ERM II in ne razkriva strategije, če se bo že pri tem vprašanju, predvidoma prihodnje leto, odločila za blokado Hrvaške.
Kot nam je dejala mariborska profesorica in strokovnjakinja za evropsko pravo dr. Janja Hojnik, gre pri morebitni blokadi za politično vprašanje. "Moje mnenje je, da Slovenija pri vstopu v schengen veliko lažje blokira Hrvaško kot pri evru, saj je pri slednjem odločanje veliko bolj tehnično in bi se po mojem mnenju osramotila, glede na to, da so do zdaj vse države članice prevzele evro, ko so izpolnjevale ekonomske pogoje za to," nam je povedala Hojnikova in dodala, da bi bila blokada pri evru najmanj primerna, če ne kar neprimerna. Politična odločitev o članstvu Hrvaške v evro bo na koncu sprejeta na ravni finančnih ministrov.
Plenković posredno zagrozil Sloveniji
Hrvaški premier Plenković pričakuje, da se bo Hrvaška pridružila tečajnemu mehanizmu v približno letu dni, torej v času, ko bo Hrvaška zaključevala svoje prvo in zanjo še posebej prestižno predsedovanje Svetu EU, članstvo v ERM II pa bi bil gotovo lep uspeh za vlado. Po naših neuradnih informacijah pa je Plenković, za katerega je znano, da ima precej dobre povezave v Evropski ljudski stranki (EPP), kakor tudi osebno podporo najvplivnejšega evrokrata, generalnega sekretarja Evropske komisije Matina Selmayrja, vidnim slovenskim politikom iz družine EPP večkrat povedal, da si ne zna predstavljati, da bi Slovenija vzdržala diplomatski pritisk, ki bi ga Hrvaška s pomočjo svojih zaveznikov izvajala nad Slovenijo, če bi se jo odločila blokirati na poti v evro ali schengen. Plenković naj bi bil prepričan, da je v primeru slovenske blokade sposoben organizirati pritisk na slovensko vlado, ki ga ne bi bila sposobna vzdržati in bi se zlomila.
