Bosna in Hercegovina korakec bližje Evropski uniji

Voditelji vseh 27 članic Evropske unije naj bi na četrtkovem, zadnjem letošnjem vrhu v Pragi Bosni in Hercegovini tudi formalno podelili status kandidatke za članstvo v EU. To je sicer le simbolični korak, saj povsem zbirokratizirano BiH, danes razdeljeno na dve entiteti in deset kantonov, prav toliko parlamentov s federalno vlado in dvema entitetnima ter kantonskimi vladami, do članstva čaka dolga pot - kot vse pretendentke za članstvo z Zahodnega Balkana, med katerimi je v približevanju uniji najdlje prišla Črna gora. Poleg moralnega zadoščenja za BiH pa pomeni torkova odločitev evropskih ministrov za evropske zadeve o podelitvi kandidatskega statusa tudi zadovoljstvo za Slovenijo, ki si je ves čas, še zlasti pa v času lanskega predsedovanja Svetu EU, prizadevala za premike v "evropeizaciji" Zahodnega Balkana.

Nedvomno je k podelitvi kandidatskega statusa Bosni in Hercegovini, ki se je šele pred dobrega četrt stoletja izvila iz bratomorne vojne, posredno pripomogla ruska agresija na Ukrajino; tudi ta država je, skupaj z Moldavijo, poleti dobila status kandidatke. Bosna in Hercegovina je zaprosila za članstvo v EU med zadnjimi državami na Zahodnem Balkanu, a tudi tiste, ki so vložile prošnjo kmalu po prelomu tisočletja, so še zmeraj v čakalnici. Najprej bo morala BiH sprejeti ukrepe, opredeljene v priporočilu Evropske komisije. Gre za ukrepe na področjih vladavine prava, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanja migracij ter temeljnih pravic. Od leta 2019 pa do danes je izpolnila le eno od teh 14 prednostnih nalog. Potem se začne pravo delo: harmonizacija zakonodaje z evropsko, skupno kar (sedanjih) 35 poglavij. To je nakazal tudi evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi, ko je poudaril, da je Evropa izpolnila svojo obljubo. "Zdaj mora Bosna in Hercegovina opraviti svojo nalogo. Hitreje mora napredovati pri reformah, pa ne za EU, ampak za svoje ljudi," je povedal. Napovedal je, da bodo z novimi oblastmi v BiH vzpostavili dialog na visoki ravni, v okviru katerega bodo naredili načrt za izpolnitev prednostnih nalog, ki jih je določila komisija. Na odločitev držav članic so sicer po mnenju komisarja za širitev vplivale tudi geopolitične spremembe spričo ruske agresije na Ukrajino. "Veseli me, da je bila sprejeta jasna geopolitična odločitev," je dejal.

Ob tem velja spomniti tudi, da je Severna Makedonija dobila status kandidatke leta 2005, pristopna pogajanja pa so se pričela šele letos. In dalje, Črna gora je denimo v desetih letih pogajanj odprla 30 poglavij, a zaprla samo tri. In še to je največ od vseh držav Zahodnega Balkana. Za BiH pa je v vsakem primeru pozitivno, da bo s formalnim statusom kandidatke dobila dostop do predpristopnih fondov EU, v katerih je za naslednje petletno proračunsko obdobje 14 milijard evrov.

Predsedniki in premierji naj bi na Svetu EU predvidoma obravnavali tudi prošnjo Kosova za članstvo v uniji. Prošnjo so v Prištini podpisali kosovska predsednica Vjosa Osmani, premier Albin Kurti in predsednik skupščine Glauk Konjufca. "Naša pot naprej je jasna, proces bo lahko dolgotrajen, a mi bomo opravili svoje delo, da bi EU lažje opravila svoje," je ob tem dejala predsednica Vjosa Osmani. Tudi premier Kurti je opozoril, da bo napredek odvisen od reform za utrditev demokracije in vladavine prava ter gospodarskega razvoja. "Hitrost, s katero bomo napredovali, je odvisna od nas," je poudaril. A Kosovo se utegne ža na začetku poti soočiti z vrsto težav. Pet članic povezave - Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper - ga namreč sploh ne priznava kot neodvisno državo.