Kljub nekaterim drugačnim napovedim deželni zbor avstrijske Štajerske na današnjem dnevnem redu zasedanja še nima točke o liberalizaciji gospodarjenja s čebelami. Kdaj bodo to točko uvrstili na dnevni red, ni znano, nam je včeraj povedal govorec ene od deželnozborskih strank (KPÖ) Georg Fuchs. Videti je, da v ozadju novelizacije zakona, ki bi utegnil ogroziti kranjsko čebelo, poteka ostro dogovarjanje o osnutku deželnega zakonskega predloga, da ne rečemo nasprotovanje. Mimogrede, osnutek novelizacije sploh še ni javno dostopen.
Kot smo v Večeru pisali prejšnji teden, so vsaj čebelarji v sosednji avstrijski Koroški na nogah. Novelizacija zakona na Štajerskem bi namreč lahko bistveno okrnila zaščito kranjske čebele oziroma sivke, avtohtone čebelje sorte, zaščitene ne le v Sloveniji, temveč tudi v sosednjih avstrijskih deželah Koroški in Štajerski. Kot smo tudi že pisali, nam je slovenska veleposlanica na Dunaju Ksenija Škrilec zaupala, da se o novelizaciji zakona medtem pogovarja s pristojnimi deželnimi in zveznimi avstrijskimi organi, da bi kranjska čebela pri severnih sosedih ostala primerno zaščitena še naprej.
Naj še povemo, da se nam je prejšnji teden v članku Grožnja s severa prikradla neljuba napaka. Po številnih telefonskih pogovorih z enim od koroških čebelarjev Jozijem Hribarjem smo napačno razumeli in povzeli trditev, da naj bi mešanje kranjske sivke s križanci, kot je buckfast, lahko rezultiralo v morebitni slabši kakovosti medu. To ni res, in naš sogovornik Hribar tega nikoli ni izjavil. Pač pa je opozoril, da bi buckfast lahko ogrozil kranjsko čebelo, da ne bi bila več čista sorta. Kajti predvideno minimalno desetkilometrsko zaščitno območje okoli plemenskih postaj kranjske sivke na avstrijskem Štajerskem ne bi preprečilo mešanja. S tem bi bila ogrožena kranjska čebela ne le na avstrijskem Štajerskem in Koroškem, temveč tudi v Sloveniji. Med bi sicer lahko ostal iste kakovosti, vendar bi bila načeta naravna biološka diverziteta teh območij. (bj)
