Darja Kocbek
Nacionalni program za spodbujanje uporabe in uporabe umetne inteligence je temelj za sistemsko podporo področju umetne inteligence v Sloveniji. Aktivnosti in ukrepe, ki so v njem predvideni, že izvajamo. "Imamo sedem ciljnih raziskovalnih projektov, cilj pa je prenesti to znanje, 40-letne izkušnje in raziskovalne dosežke na tem področju v prakso," je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham Slovenija) povedala državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifič.
Za to je treba vzpostaviti ustrezno poslovno okolje, kar je prav tako predvideno v nacionalnem programu. Na ravni EU je v pripravi akt o umetni inteligenci, ki je v osnovi nastal v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Ta akt naj bi bil sprejet do konca leta. Slovenija po besedah državne sekretarke ta akt podpira, "ker v Evropi moramo poskrbeti za človekove pravice, etična načela". Te vidike je treba v aktu uravnotežiti tako, da ne zavremo razvoja umetne inteligence v Evropi. Aida Kamišalić Latifič je še izpostavila, da je treba dvigniti tudi zaupanje javnosti v umetno inteligenco, da bodo ljudje takšne produkte in storitve uporabljali.
Sašo Dolenc, fizik in urednik spletnega časopisa za populacijo znanosti Kvarkadabra, ki podpira uporabo orodij na področju umetne inteligence, kot je program ChatGPT podjetja OpenAI, je izpostavil, da je razvoj ne tem področju hiter, ker se znanje ni skrivalo, ampak se je delilo. Tehnologije, ki so izjemno pomembne za preboj, so javno dostopne. Zdaj se je to malo začelo zapirati, saj podjetje OpenAI "ne pove več vsega, kako deluje CharGPT". Je pa Facebookov oddelek za umetno inteligenco objavil na internetu novo nevronsko mrežo, ki zna pretvarjati govor več kot tisoč jezikov z vsega sveta v zapis in obratno.
Nevronska mreža ni pametni robot iz filma
Narobe pa je, če si nevronsko mrežo predstavljamo kot pametno osebo kot smo navajeni pametnih robotov v znanstveno fantastičnih filmih. Primerjati jih moramo z orodjem, ki izvede neke naše ukaze na zelo pameten način. "To je orodje, za katerega je treba poskrbeti, da bo delovalo čim bolj kakovostno in varno," je pojasnil Sašo Dolenc.
Po besedah Jake Repanška, sopredsedujočega komisije za intelektualno lastnino AmCham, so v podjetju Apple pravkar vsem zaposlenim prepovedali uporabo zunanjih orodij umetne inteligence, predvsem ChatGPT, ker se bojijo uhajanja internih informacij na svetovni splet. Pred kratkim so to storila tudi podjetja JP Morgan, Merizon in Amazon.
Andraž Štalec, direktor podjetja Red Orbit, je o tem, kaj počnejo v podjetjih, izpostavil, da se bo drastično spremenil trg dela in tudi to, kaj delamo. "Pred nekaj dnevi me je nekdo vprašal, ali me je strah za službo. Mislim, da mora biti vsakogar strah za službo, če se ne bo spremenil. Umetna inteligenca bo prej ali pozneje lahko nadomestila večino delovnih procesov. Ne pravim pa, da bomo ostali brez službe," je dejal Štalec. Pri tem po njegovih besedah eno ključnih vlog igra agilnost posameznika, pripravljenost za spremembo, in tudi agilnost v organizaciji podjetja, države in celotne družbe.
Borut Čeh, generalni direktor podjetja Labena, ocenjuje, da bodo zaradi umetne inteligence najbolj na udaru službe, ki so povezane z ustvarjanjem besedil.
Češko: Ključna bo kombinacija starega in novega
O izobraževanju za pridobitev digitalnih kompetenc je Aida Kamišalić Latifič pojasnila, da so mnenja glede uvedbe obveznega predmeta računalništva in informatike deljena. V skladu z digitalno strategijo 2030 je v obvezno izobraževanje treba vključiti digitalne kompetence. Sekretarkino stališče je, da kar koli bomo na tem področju naredili, mora biti v praksi izvedljivo. Sandi Češko, predsednik uprave Studia Moderna, je povedal, da bo v prihodnje ključno, kako bo izobraževalni proces kombiniral "staro in novo".
V okviru zajtrka so razglasili dobitnika naziva učitelja-učiteljice leta 2023. Prejela ga je prejela učiteljica Jožica Frigelj z Osnovne šole Ketteja in Murna Ljubljana. Dobitnik lanskega naziva Uroš Ocepek, profesor na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, je povedal, da v Sloveniji zmotno velja prepričanje, da je računalništvo povezano samo s tehnologijo. V resnici so digitalne kompetence povezane s tehnologijo, računalništvo pa je povezano z naravoslovjem, ker spremljamo človeka, kako naj razmišlja, dela, ustvarja.
