Ruska vlada bo dovolila ladjam, natovorjenim z žitaricami, zapustiti ukrajinsko pristanišče Odesa, poročajo provladni ruski mediji. V skladu z dogovorom med Kijevom, Moskvo in Ankaro bodo enote turške vojske vodile razminiranje v ukrajinskih teritorialnih vodah in ladje nato spremljale do nevtralnih vod. Natančnejša časovnica ni znana.
Zelenski vojakom: Ponosen sem ...
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo obiskal frontno črto v vzhodnem Donbasu, kjer se zaostrujejo spopadi, in se seznanil s stanjem ukrajinske obrambe.
Zelenski je obiskal štab ukrajinske vojske in prvo bojno črto v Lisičansku, ki ga od Severodonecka, kjer potekajo srditi spopadi, ločuje le reka Severski Donec. Ukrajinske sile tam potiskajo rusko vojsko nazaj proti vzhodu, čeprav se je pred tem zdelo, da je bila tik pred tem, da mesto zasede.
Ustavil se je tudi v mestu Bakhmut na jugozahodu Donbasa in se pogovarjal z vojaki. "Želim se zahvaliti vsem za vaše veliko delo, za vaše služenje, za zaščito vseh nas, naše države. Vsem sem hvaležen. Pazite nase," je dejal. Seznanil se je tudi z operativnim stanjem obrambe. "Ponosen sem na vse, s katerimi sem se srečal, se rokoval, pogovarjal in jih podpiral," je po obisku v svojem vsakodnevnem videonagovoru dejal Zelenski.
Obiskal je tudi Zaporožje na jugovzhodu države, kjer se je srečal s prebivalci Mariupola, ki jim je uspelo zapustiti pristaniško mesto. To je zaradi mesecev ruskega obstreljevanja skorajda povsem uničeno. "Vsaka družina ima svojo zgodbo in večina je brez moških," je dejal.
Z obiskom prvih frontnih črt se je ukrajinski predsednik iz prve roke seznanil s stanjem operacij ukrajinske vojske, njegov obisk pa je bivši avstralski general in vojaški poznavalec Mick Ryan označil za pomembno moralno spodbudo vojakom. S tem je tudi izkazal, da vojski popolnoma zaupa. "To je pomemben vidik, po katerem se Zelenski razlikuje od Putina," je v tvitu še navedel Ryan.
Zelenski je konec maja že obiskal prve bojne črte, ni pa informacij, da bi bil ruski predsednik kjerkoli blizu bojišča, odkar je ukazal invazijo, še navaja AFP.
V Ukrajini ubit generalmajor proruskih separatistov
Ukrajinska vojska je potrdila smrt generalmajorja proruskih separatistov Romana Kutuzova na bojišču, o čemer je v nedeljo poročala ruska državna televizija.
Poveljnik 1. vojaškega korpusa samooklicane Doneške ljudske republike generalmajor Kutuzov je bil "uradno denacificiran in demilitariziran", so po poročanju ukrajinskega spletnega medija Pravda v nedeljo ponoči sporočili iz ukrajinske vojske. Po navedbah ukrajinske vojske je bil ubit med vodenjem ruskega napada na vas v bližini mesta Popasna v luganski regiji. Ruska ofenziva tam je bila neuspešna, sovražnik se je bil prisiljen umakniti in utrpel je znatne izgube, so sporočili.
Od začetka ruske invazije je življenje izgubilo že več ruskih generalov, čeprav je Kremelj potrdil smrt le štirih. Ukrajina je po poročanju BBC na neki točki vojne trdila, da jih je ubila že dvanajst, medtem ko so zahodne varnostno-obveščevalne agencije poročale o smrti sedmih. Kasneje se je izkazalo, da so bili vsaj trije izmed njih še živi, še navaja BBC.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je v nedeljo opozorilo pred možnimi novimi raketnimi napadi na Kijev, potem ko je bila ukrajinska prestolnica deležna prvega napada od konca aprila, ko so se ruske sile od tam umaknile in premestile na vzhod. "Vseskozi opozarjamo, da je Kijev nenehno ogrožen," je v nedeljo dejala namestnica obrambnega ministra Hana Maljar. Čeprav so se številni prebivalci Kijeva vrnili, je po besedah namestnice ministra treba razumeti, da je vojna trenutno na vrhuncu in da Kijev ostaja osrednja tarča Rusije.
"Teleportacije naša diplomacija še ne obvlada"
Obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Beogradu v ponedeljek in torek je odpovedan, ker so tri sosednje države Srbije svoj zračni prostor zaprle za njegovo letalo, so potrdili na ruskem zunanjem ministrstvu.
Prečkanja svojega zračnega prostora letalu ruskega ministra ne dovoli Bolgarija, članica EU, za enak korak pa sta se odločili še Severna Makedonija in Črna gora, ki si prizadevata za članstvo v uniji.
O odločitvi trojice držav je najprej poročal srbski časnik Večernje Novosti, po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pa jo je potrdila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Drug vir na ministrstvu je za rusko tiskovno agencijo Interfax sporočil, da je obisk Lavrova zato odpovedan. "Teleportacije naša diplomacija še ne obvlada," je dejal.
Kremelj je dejanje treh držav, ki so zaprle svoj zračni prostor in s tem preprečile obisk Lavrova v Srbiji, označil za sovražno. "Takšna sovražna dejanja proti naši državi lahko povzročijo določene težave," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in zatrdil, da ne bodo preprečila Moskvi, da nadaljuje stike s prijateljskimi državami, kot je Srbija, poroča Tass.
"Zgodilo se je nekaj nepredstavljivega, to je bil odvzem pravice suvereni državi do izvajanja zunanje politike," pa se je na novinarski konferenci v Moskvi odzval Lavrov. Nihče ne bo pokvaril odnosov med Rusijo in Srbijo, je poudaril, Moskva pa bo povabila srbskega zunanjega ministra Nikolo Selakovića na uradni obisk v Rusijo v bližnji prihodnosti, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
Zelenski: Zaloge blokiranega žita bi se lahko do jeseni potrojile
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes opozoril, da bi se lahko zaloge žita, ki ga Ukrajina zaradi ruske blokade ne more izvoziti, do jeseni potrojile. Razmere na vzhodu Ukrajine, kjer sedaj potekajo srditi spopadi z ruskimi silami, je označil za težke, vendar ukrajinske sile vztrajajo proti številčno močnejši ruski strani.
Količina žita, namenjenega za izvoz, ki je blokirano v Ukrajini zaradi vojne, bi se lahko do jeseni potrojila in bi lahko znašala 75 milijonov ton, je dejal Zelenski v izjavi za novinarje v Kijevu.
"Trenutno je blokiranih od 20 do 25 milijonov ton žita, jeseni pa bi se ta številka lahko povečala na 70 do 75 milijonov ton," je povedal ukrajinski predsednik, čigar država je bila pred rusko invazijo četrta največja izvoznica pšenice in koruze na svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je novinarjem spregovoril tudi o razmerah v Donbasu na vzhodu države, kjer sedaj potekajo najbolj srditi spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami. V nedeljo je tudi sam obiskal vzhodno frontno črto, da bi se iz prve roke seznanil s stanjem operacij ukrajinske vojske.
Ukrajinske sile "se dobro držijo" proti ruskim silam v mestu Severodoneck, a jih te številčno prekašajo in so "močnejše", je dejal Zelenski, ki je razmere na vzhodni fronti opisal kot "težke".
Severodoneck in sosednji Lisičansk "sta danes mrtvi mesti", je dodal. V Severodonecku je po njegovih besedah še vedno med 10.000 in 15.000 civilistov, ki jih že tedne bombardira rusko topništvo.
Severodoneck je strateško pomembno mesto v vzhodnem Donbasu, kamor je Rusija v zadnjih tednih usmerila glavnino svojih napadov.
Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je sicer danes opozoril, da se položaj ukrajinskih sil v Severodonecku poslabšuje. Po tistem, ko je ukrajinska vojska ponovno zavzela polovico mesta, so je bila primorana umakniti v industrijski predel mesta, je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Države članice EU so že nekaj dni po začetku ruske invazije na Ukrajino konec februarja zaprle svoj zračni prostor za ruska letala. Srbija, ki si prav tako prizadeva za članstvu v EU, ohranja tesne vezi z Rusijo in se ni odločila za pridružitev obsežnim sankcijam, ki so jih države članice doslej sprejele proti Moskvi.
Lavrov naj bi se v okviru obiska v Beogradu, ki ga zdaj torej ne bo, sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, pogovori pa naj bi se med drugim vrteli okrog oskrbe države z ruskimi energenti. Vučić in ruski predsednik Vladimir Putin sta se konec maja dogovorila, da bo Srbija še naprej prejemala zemeljski plin iz Rusije po ugodni ceni, potem ko se je minuli torek iztekla dotlej veljavna pogodba.
V Rimu na pogovor poklicali ruskega veleposlanika
Rim je na pogovor poklical ruskega veleposlanika v Italiji zaradi obtožb Moskve, da italijanski mediji s svojim poročanjem o vojni v Ukrajini vodijo protirusko propagandno kampanjo. V Rimu obtožbe o protiruski kampanji in diskriminatorni obravnavi ruskih državljanov v Italiji odločno zavračajo.
Zunanje ministrstvo je sporočilo, da je pozvalo ruskega veleposlanika Sergeja Razova, naj zavrne "insinuacije o domnevni vpletenosti medijev naše države v protirusko kampanjo".
Generalni sekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Ettore Sequi je v pogovoru z Razovom "odločno zavrnil obtožbe o nemoralnosti nekaterih predstavnikov italijanskih institucij in medijev".
Do napetosti med Rimom in Moskvo je prišlo po tistem, ko je rusko veleposlaništvo v Italiji na družbenem omrežju facebook objavilo domnevne povzetke iz poročila ruskega zunanjega ministrstva glede "kršitev pravic ruskih državljanov" v tujini. Poročilo je obsodilo "odprto protirusko kampanjo v italijanskih medijih" in "pristranski pristop" od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki da "ključno vpliva na odnos Italijanov do Rusov". "Velika kampanja, ki se je začela v Italiji proti ruski kulturi in njenim predstavnikom, je povzročila vrsto neprijetnih incidentov," vključno z domnevno diskriminacijo v zdravstvenem in bančnem sektorju, je še navedeno v povzetku poročila.
Parlamentarni odbor za varnost je medtem odprl preiskavo glede obtožb o proruski propagandi v nekaterih italijanskih medijih, ki da namenjajo veliko časa predvajanju ruskih "dezinformacij".
Premier Mario Draghi je odločno podprl sankcije EU proti Rusiji, vendar pa nekateri v njegovi koalicijski vladi že dalj časa gojijo tesne odnose s Kremljem in se le počasi odzivajo z obsodbo ruske invazije.
Srbija bo ostala brez ruske nafte iz naftovoda Janaf
Srbija zaradi novega paketa sankcij Evropske unije proti Rusiji, ki se nanaša na uvoz nafte prek morja, ne bo mogla dobavljati ruske nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), so potrdili na srbskem ministrstvu za rudarstvo in energetiko. Nafta iz Rusije pokriva 16 odstotkov potreb po tem energentu v Srbiji.
"Novi paket sankcij prepoveduje dobavo ruske surove nafte prek katerekoli luke oz. morske poti, Naftna industrija Srbije (NIS) pa dobavlja surovo nafto, ki jo s tankerji dostavljajo do luke Omišalj na Hrvaškem. To pomeni, da ni možnosti, da bi do rafinerije v Pančevu še naprej dostavljali rusko nafto, bi pa NIS lahko uvažal nafto, ki ne prihaja iz Rusije, kot je v preteklosti že uvažal nafto iz Iraka in nekaterih drugih držav," so sporočili z ministrstva.
Putin podpisal odlok o odškodninah družinam umrlih ruskih gardistov
Družine vojakov ruske nacionalne garde, ki so umrli v Ukrajini ali Siriji, bodo v skladu z odlokom, ki ga je danes podpisal ruski predsednik Vladimir Putin, prejele odškodnino v višini pet milijonov rubljev ali skoraj 76.000 evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V primeru smrti vojakov, ki so služili v nacionalni gardi in sodelovali v posebni operaciji ali opravljali posebne misije v Siriji, bodo njihovi družinski člani prejeli odškodnino v višini pet milijonov rubljev," je navedeno v odloku, ki so ga objavili v ruskem uradnem listu.
Putin je aprila podoben odlok izdal za obmejne stražarje, ki so bili nameščeni na rusko-ukrajinski meji in za prostovoljce, ki so padli med rusko ofenzivo v Ukrajini.
Ruska nacionalna garda je bila ustanovljena leta 2016. Odgovorna je za izvajanje nalog, ki so običajno dodeljene policiji in elitnim policijskim enotam, kot je vzdrževanje javnega reda in poroča neposredno ruskemu predsedniku.
Ruski uradniki števila smrtnih žrtev nacionalne garde v Ukrajini in Siriji ne izdajajo. Od konca marca je rusko obrambno ministrstvo sporočilo le, da je bilo na ukrajinskih tleh ubitih 1.351 vojakov, čeprav po navedbah AFP strokovnjaki in zahodni uradniki menijo, da je dejansko število ruskih žrtev veliko višje.
Srbija poleg tega razmišlja o dobavi ruske nafte po alternativnih poteh. Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, namreč pri sankcijah EU velja začasna izjema. Tako jo lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, še naprej dobavljajo po naftovodih. To so Češka, Slovaška, Bolgarija in Madžarska, ki nafto dobiva prek naftovoda Družba.
Po mnenju strokovnjakov za energetiko bi Janaf določeno količino nafte lahko prevzel iz sistema Družba in jo prepeljal do rafinerij na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Stroka pri tem poudarja, da bo o tem odločala evropska politika.
Srbija je z Madžarsko minuli konec meseca sklenila tudi dogovor o skladiščenju zemeljskega plina za prihodnjo zimo. V madžarska skladišča bo do konca tega meseca tako usmerila 500 milijonov kubičnih metrov plina, možno pa je, da bo od Madžarske plin tudi kupila.
V Mariupolu primanjkuje pitne vode
Petro Andriuščenko, svetovalec župana obleganega Mariupola, se je oglasil z dramatičnim sporočilom, da se morajo prebivalci registrirati, da bi dobili pitno vodo, in da na vrsto pridejo le vsaka dva dni: "Količina vode je bila prej majhna, zdaj pa se je popolnoma zmanjšala. Ker bodo temperature rasle, bo vode še manj."
Ljudje vodo prekuhavajo na prostem, na ognju, druge možnosti skoraj nimajo. Težave so tudi z dobavo plina, električne energije ...
Velika Britanija bo Ukrajini poslala raketne sisteme dolgega dosega
Britanske oblasti so sporočile, da bodo Ukrajini poslale raketne sisteme M270 dolgega dosega za večkratno izstrelitev in ji tako pomagale pri obrambi pred rusko agresijo. S tem so se britanske oblasti uprle svarilom ruskega predsednika Vladimirja Putina pred dobavo tovrstnega orožja Kijevu.
Britanski raketni sistem za večkratno izstrelitev lahko v eni minuti izstreli 12 raket in z veliko natančnostjo zadene cilje na razdalji do 80 kilometrov, kar je veliko dlje od artilerije, ki jo ima Ukrajina trenutno v lasti. Britansko obrambno ministrstvo dodaja, da bodo ukrajinske sile v Veliki Britaniji usposabljali za uporabo raketnega sistema.
Ob predstavitvi najnovejše pomoči Ukrajini je obrambni minister Ben Wallace vztrajal, da morajo zahodni zavezniki Ukrajini še naprej dobavljati orožje, da bi ji omogočili zmago v vojni proti ruskim silam.
"Velika Britanija podpira Ukrajino in prevzema vodilno vlogo pri oskrbi njenih junaških vojakov s ključnim orožjem, ki ga potrebujejo za obrambo svoje države. Ker se taktika Rusije spreminja, mora tudi naša podpora Ukrajini biti drugačna," je dejal. Raketni sistem za večkratno izstrelitev bo po besedah ministra Ukrajini omogočil boljšo zaščito pred rusko uporabo artilerije dolgega dosega.
London je Ukrajini doslej namenil že več kot 874 milijonov evrov vojaške podpore, vključno s sistemi zračne obrambe, več tisoč protitankovskimi raketami in različnimi vrstami streliva, več sto oklepnimi vozili in drugo opremo.
Tudi ZDA so prejšnji teden napovedale, da bodo Kijevu predale svoj raketni sistem, znan kot himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket ter je po dosegu in natančnosti prav tako boljši od obstoječih sistemov, ki jih ima Ukrajina. Vendar pa je ameriški predsednik Joe Biden izključil možnost, da bi ji dobavil sisteme, ki bi lahko dosegli Rusijo, kar je sicer Kijev večkrat zahteval.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo zagrozil, da bo razširil seznam ciljev, ki jih bo Rusija napadla v Ukrajini, če bodo zahodne države Kijevu poslale orožje dolgega dosega.
