Pomislite, da morate biti čez tri ure na londonskem letališču Heathrow in se vkrcati na letalo, vi pa ste še vedno na sestanku v nebotičniku v poslovni četrti Canary Wharf na drugem koncu mesta. Trenutno ni prav nobene možnosti, da s sredstvi javnega transporta pravočasno pridete na letališče, zaradi gostega prometa pa se niti taksi ne zdi dobra izbira. Kaj lahko torej storite, da bi vendarle ujeli to letalo?
Danes vam verjetno nikakor ne bi uspelo, v glavnem zaradi londonske viktorijanske arhitekture. Toda maja bo transport po britanski prestolnici doživel revolucijo z odprtjem nove, večinoma pod zemljo speljane super hitre železnice, ki bo povezovala vzhod in zahod mesta. Ko bodo odprli železniško linijo Elizabeta, bolj znano kot Crossrail, bo potovanje med četrtjo Canary Wharf in letališčem Heathrow trajalo samo 38 minut. To je veliko manj kot zdaj, ko vožnja s podzemno železnico od Canary Wharfa do Heathrowa traja najmanj eno uro, s taksijem pa celo dvakrat več, tudi zunaj jutranjih in popoldanskih prometnih konic. Z novimi vlaki, ki bodo vozili s hitrostjo do 145 kilometrov na uro, se bo lahko naenkrat peljalo 1500 potnikov, ki jim bo na voljo 450 sedišč. Proga je speljana pod cestami in ulicami v središču Londona ter povezuje finančni četrti Docklands in City, gledališko in nakupovalno središče West End in letališče Heathrow, kakor tudi naselja v Essexu, Kentu ter ob reki Temzi, od koder se v London na delo vozi veliko ljudi.
Novo železniško omrežje sestavlja okoli sto kilometrov prog, ki vodijo tudi skozi številne predore pod središčem Londona, skupno dolge 42 kilometrov. Gradnja tunelov je bila izredno zahtevna, saj so jih morali skopati pod enim najgosteje poseljenih in najbolj prometnih mest na svetu. Dvocevni predori, njihov premer znaša šest metrov, so speljani 40 metrov pod površjem in vijugajo okoli temeljev zgradb, tunelov londonske podzemne železnice in nešteto drugih objektov. Kopali so jih tri leta, in sicer med letoma 2012 in 2015, ter pri tem uporabljali tisoč ton težke vrtalnike. Na vrhuncu gradnje je železnica Crossrail veljala za najobsežnejši inženirski projekt v Evropi. Maja, ko jo bodo odprli za promet, bo v obe smeri skozi predore pod Londonom med sosesko Abbey Wood na jugovzhodu Londona in Paddingtonom, eno od glavnih londonskih železniških postaj, vozilo dvanajst vlakov na uro. Ko bodo jeseni odprli še linije med sosesko Abbey Wood ter Heathrowom in naseljem Reading ter Shenfieldom v Essexu in postajo Paddington, se bo pogostost povezav podvojila. Vse linije v okviru železniškega omrežja Crossrail bodo nared do maja prihodnje leto. Tedaj bo v vsako smer po celotnem omrežju vozilo do 24 vlakov na uro.
Britanci so dolgo čakali na to železnico. Zeleno luč za njeno izgradnjo so pristojni dali že leta 2007, odprli naj bi jo leta 2018. Gradbena dela so pričeli leta 2009. Železniško omrežje Crossrail odpirajo torej s štiriletno zamudo, hkrati pa so za njegovo izgradnjo porabili 4,8 milijarde evrov več denarja, kot je bilo predvideno. Gradnja je sicer stala okoli 23 milijard evrov. Londonski župan Sadiq Khan je leta 2018 priznal, da ga zamuda zelo jezi. Toda ker se bo lahko odslej iz središča Londona in vanj z vlakom v samo 45 minutah pripeljalo 1,5 milijona potnikov več, bodo vse zamere in jeza zagotovo hitro pozabljene.
