Mednarodni denarni sklad (IMF) je v luči okrepljenih tveganj, pri čemer prednjačijo trgovinske napetosti med Kitajsko in ZDA ter negotovost glede razpleta britanskega izstopanja iz EU, še nekoliko poslabšal napovedi za globalno gospodarsko rast. Po lanskih 3,7 odstotka naj bi letos dosegla 3,5 odstotka in prihodnje leto 3,6 odstotka.
IMF je že oktobra v okviru rednega letnega srečanja sklada in Svetovne banke v Washingtonu napoved za 2018 in 2019 poslabšal s 3,9 na 3,7 odstotka, enako dinamiko krepitve svetovnega BDP pa je pričakoval tudi v 2020. Za lani IMF - kljub nekoliko šibkejšim rezultatom v nekaterih velikih gospodarstvih v EU in Aziji ob koncu leta - še vedno ocenjuje, da je rast globalnega BDP dosegla 3,7 odstotka. Za letos pa je napoved navzdol popravil za 0,2 odstotne točke, na 3,5 odstotka. V 2020 po novem pričakuje 3,6-odstotno krepitev BDP.
Sklad je revidirane svetovne gospodarske obete objavil pred začetkom letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, poslabšano napoved pa pripisal "vztrajnemu upadanju rasti razvitih gospodarstev, katerega dinamika je hitrejša od predhodnih pričakovanj", in "začasni upočasnitvi rasti" v nekaterih velikih razvijajočih se gospodarstvih. Sklad je ob tem po poročanju tujih tiskovnih agencij izpostavil nekaj trenutno največjih tveganj za globalno gospodarsko dejavnost. V ospredju so trgovinske prakse administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa in napetosti v trgovini med ZDA in Kitajsko, ki so že negativno vplivale na kitajsko gospodarsko rast, v IMF pa se bojijo dodatnega upočasnjevanja kitajskega gospodarstva, ki je povezano tudi z nekaterimi domačimi dejavniki.
ZDA in Kitajska sta pred meseci dosegli neke vrste trgovinsko premirje in sta v pogovorih za razrešitev medsebojnih odprtih vprašanj. V IMF so v tej luči obe največji svetovni gospodarstvi in tudi druge države, ki so se znašle v primežu trgovinskih trenj, pozvali, naj v hitro in v duhu sodelovanja razrešijo nesoglasja ter ne destabilizirajo še dodatno že tako pešajoče svetovne gospodarske rasti.
Nasploh so v IMF vse pristojne pozvali, naj ekonomske politike usmerijo v preprečitev dodatnega upočasnjevanja svetovnega gospodarskega motorja.
Med drugimi tveganji so v skladu sicer omenili še vztrajno negotovost glede razpleta izstopanja Velike Britanije iz EU, ki je dva meseca pred datumom izstopa le še večja in bi v primeru t. i. brexita brez dogovora lahko vsaj začasno zamajala velika evropska gospodarstva. Tu so še negativni učinki političnih prepirov v Washingtonu, ki so privedli do delnega zaprtja ameriških zveznih ustanov, ter negativni učinek protestnih akcij gibanja t. i. rumenih jopičev v Franciji v zadnjih tednih.
Kljub trgovinskim napetostim sicer IMF za letos in prihodnje leto, ko gre za ZDA in Kitajsko, vztraja pri dosedanjih napovedih. Ameriško gospodarstvo naj bi tako zraslo za 2,5 in 1,8 odstotka, kitajsko pa v obeh letih za 6,2 odstotka, kar je bistveno manj od dinamike minulih desetletij.
V evrskem območju naj bi rast letos dosegla 1,6 odstotka ali 0,3 odstotne točke manj od predhodnih napovedi, prihodnje leto pa IMF ostaja pri napovedni 1,7-odstotni rasti. Največjo upočasnitev naj bi letos zabeležili Nemčija in Italija. Največje evropsko gospodarstvo naj bi letos zraslo za 1,3 odstotka ali 0,6 odstotne točke manj od prejšnjih napovedi, rast italijanskega gospodarstva pa naj bi se upočasnila za 0,4 odstotne točke na 0,6 odstotka.
Velika Britanija naj bi letos zabeležila 1,5-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,6-odstotno. To je na ravni prejšnjih napovedi, a tveganja za uresničitev teh napovedi so zaradi povečane negotovosti glede brexita velika.
