Vojislav Bercko
Sodniki Mehanizma za mednarodna sodišča (MICT), ki je nasledil Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je potrdilo prvostopenjsko sodbo generalu in vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću. Za številne vojne zločine med morijo v Bosni in Hercegovini je bil danes 78-letni Mladić pred tremi leti in pol obsojen na dosmrtno ječo.
Izrek razsodbe so na spletni strani MICT sicer predvajali s polurnim zamikom, saj je še živ spomin na hrvaškega generala Slobodana Praljaka, ki je 29. novembra 2017 ob izreku sodbe za zločine v Hercegovini pred kamerami spil strup in omahnil ter nekaj kasneje umrl.
Haaško sodišče je Mladića na prvi stopnji 22. novembra 2017 po petih letih sojenja in zaslišanju skoraj 600 prič obsodilo na dosmrtni zapor. Na obsodbo sta se 18. marca 2018 pritožila tako obramba kot tožilstvo. Mladićevi odvetniki so zaradi "številnih postopkovnih napak" zahtevali razveljavitev sodbe ali ponovitev sojenja ali znižanje kazni. Tožilstvo pa je zahtevalo, da sodišče Mladića spozna za krivega tudi za genocid v petih občinah - Prijedor, Vlasenica, Foča, Kotor Varoš in Sanski Most - v BiH leta 1992.
Mladić je bil spoznan za krivega za genocid v Srebrenici, pregon, iztrebljanje, umore, deportacije in nečloveško ravnanje kot zločinov proti človečnosti ter umore, teror, nezakonite napade na civiliste in zajetje mednarodnih opazovalcev in pripadnikov sil ZN Unproforja za talce kot vojnih zločinov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Sodišče ga ni spoznalo za krivega samo za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH leta 1992, saj je ugotovilo, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Najbolj odmevna zločina, za katera je bil Mladić obsojen, sta prav genocid v Srebrenici, ko so pripadniki srbskih sil v nekaj dneh po padcu tega mesta pod zaščito Združenih narodov v nekaj dneh julija 1995 pobili več kot 8300 civilistov. "Prišli smo, da se maščujemo Turkom," je tedaj dejal Mladić, ki je uporabil zaničevalni naziv za Bošnjake. Mladić je kot poveljnik vojske, kot nadrejeni, načrtoval, sprožal, ukazal in pomagal pri teh zločinih. "Brez njega zločini ne bi bili izvršeni, kot so bili," je ob izreku sodbe dejal predsednik senata Alphons Orie. Drugi je bil obleganje Sarajeva, najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 ubili skoraj 12.000 ljudi. Sodniki so ugotovili, da so bili prebivalci Sarajeva sistematično in nediskriminatorno tarče napadov in terorja vojske bosanskih Srbov. Mladić je kot poveljnik vojske pomembno prispeval k obleganju, tudi s poveljevanjem več operacijam, ukazom o prekinitvi humanitarne pomoči prebivalcem septembra 1995, pridobivanjem pomoči od JLA med obleganjem, sodelovanjem pri političnih odločitvah, zavajanjem mednarodne skupnosti z napačnimi informacijami.
Sodišče je presodilo tudi, da so bili zločini storjeni v okviru štirih zločinskih načrtov. Cilj prvega je bil pregnati bošnjaško in hrvaško prebivalstvo z določenih območij BiH, drugega teroriziranje civilnega prebivalstva v Sarajevu, tretjega genocid v Srebrenici in četrtega zajetja talcev.
Pred poslopjem sodišča so na razsodbo med drugimi čakale članice združenja Matere enklav Srebrenica in Žepa, ki združuje matere v genocidu v Srebrenici ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Predsednica združenja Munira Subašić je za AFP dejala, da so v Haag prišle, da bi "krvniku še enkrat pogledale v oči". Bilo pa je tudi nekaj Mladićevih privržencev in poročali so o manjših incidentih.
