Jedrske sile še naprej posodabljajo jedrsko orožje, čeprav se je število jedrskih konic zmanjšalo, v letošnjem poročilu ugotavlja Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri). Zmanjševanje pa bi se lahko upočasnilo, če Moskva in Washington po letu 2021 ne obnovita novega sporazuma Start, piše slovenska tiskovna agencija STA.
"Na svetu je manj jedrskega orožja, a je več novega," je za francosko tiskovno agencijo AFP glavno ugotovitev povzel Shannon Kile, direktor programa za nadzor jedrskega orožja v Sipriju, soavtor poročila. Devet jedrskih sil - ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja - je v začetku leta imelo okoli 13.865 kosov jedrskega orožja. V oceno so vključene nameščene jedrske konice in tiste iz zalog pa tudi one, ki čakajo na uničenje, poroča portal Deutsche Welle. To je okoli 600 konic manj kot lani, kar je posledica predvsem njihovega zmanjšanja v Rusiji in ZDA po sporazumu o omejitvi strateškega jedrskega orožja Novi Start iz leta 2010. Rusija ima 6500, ZDA pa 6185 jedrskih konic, od katerih jih je okoli četrtina nameščenih. Vendar državi, ki imata več kot 90 odstotkov vsega jedrskega orožja, ne načrtujeta novih pogajanj za podaljšanje sporazuma po letu 2021. Kile izpostavlja, da je tudi vse manj možnosti, da bi pogajanja nadaljevali, kajti državi nadaljujeta razširjene in drage programe za posodobitev jedrskih arzenalov.
Jedrsko orožje modernizirajo tudi preostale jedrske sile. Jedrski tekmici Indija in Pakistan, ki imata okoli 130 do 140 oziroma 150 do 160 jedrskih konic, sta že povečali zaloge, načrtujeta in razvijata tudi nove sisteme. Severna Koreja ima okoli 20 do 30 jedrskih konic, vendar pa ni izvedla preizkusov jedrskega orožja ali balističnih raket dolgega dosega, odkar je z ZDA lani začela pogovore o denuklearizaciji. Francija ima 300 jedrskih konic, Kitajska 290, Velika Britanija 200 ter Izrael od 80 do 90, še navaja poročilo.
Naj spomnimo, da so se v Stockholmu pred nekaj dnevi srečali ministri 16 držav, ki nimajo jedrskega orožja, to so Švedska, Argentina, Kanada, Etiopija, Finska, Nemčija, Indonezija, Japonska, Jordanija, Kazahstan, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Južna Koreja, Španija in Švica, in se zavzeli za svet brez tovrstnega orožja. Slovenije ni med njimi, čeprav je še konec devetdesetih let izkazovala velik interes za takšne pobude. Nato je naša diplomacija obrnila kompas, da bi ja Slovenija postala članica Nata. Ampak na Švedskem so bili tudi ministri iz držav članic Nata. Poudarili so pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT). "Pogodba je uspešna pri preprečevanju širjenja jedrskega orožja, je temelj za občutno zmanjšanje jedrske oborožitve in za uporabo jedrske energije v miroljubne namene," so po poročanju nemške tiskovne agenicje DPA zapisali v skupni izjavi. Izrazili so zaskrbljenost nad vlogo, ki jo ima to orožje pri "poslabševanju okolja mednarodne varnosti". "Retorika glede jedrskega orožja se spreminja na slabše. NPT potrebuje nov zagon," je povedal novozelandski pravosodni minister Andrew Little. Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas je menil, da so napori za jedrsko razorožitev in neširjenje jedrskega orožja v krizi: "To je za svetovni mir nevarno."
