Življenjska doba ljudi po vsem svetu je vedno daljša. Obstajajo sicer vzponi in padci v tej krivulji, toda na splošno - pričakovana življenjska doba ob rojstvu že več let stalno narašča. V zadnjih dveh stoletjih se je celo več kot podvojila.
Konstantno rast je včasih poganjal upad umrljivosti dojenčkov, ta je namreč povprečno življenjsko dobo ljudi močno krajšala. Od petdesetih let prejšnjega stoletja pa je glavni razlog za daljšanja pričakovane življenjske dobe upad umrljivosti ostarelih. Na Švedskem, kjer so podatki o državnem prebivalstvu zelo zanesljivi, saj jih zbirajo že od sredine 16. stoletja, narašča življenjska doba že skoraj 150 let. Vedno daljše življenjske dobe so opazne tudi v številnih drugih državah, med drugim na Japonskem in v državah zahodne Evrope in Severne Amerike. Posledica tega je hitra rast števila ljudi, ki so stari 100–110 let ali celo več. Kot prvega superstoletnika (oseba, ki je stara najmanj 110 let) štejemo Geerta Adrians-Boomgaarda, ki je umrl leta 1899 pri 110 letih in štirih mesecih starosti. Njegov rekord je odtlej podrlo več oseb. Margaret Ann Neve, ki jo štejemo kot prvo superstoletnico, je umrla leta 1903 pri 110 letih in desetih mesecih starosti, trajalo pa je skoraj 23 let, preden je kdor koli podrl njen rekord. Leta 1928 je umrla Delina Filkins, ki je bila ob smrti stara 113 let in sedem mesecev. Njen rekord je bil podrt komaj čez 52 let. Trenutno velja za človeka z najdaljšim življenjem Francozinja Jeanne Calment, ki je bila ob smrti 4. avgusta 1997 stara 122 let in pet mesecev. Kljub eksponentni rasti števila superstoletnikov od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja še vedno ni nihče podrl njenega rekorda, toda prej ali slej se bo pojavil izzivalec.
Živeti več kot 100 let
Daljše življenjske dobe so sicer vse bolj pogoste, toda to ne pomeni, da so vsepovsod enake. Zaradi nedavnega napredka na področju skrbi za starostnike, ki so ga po obdobju stagnacije dosegli na Danskem, znanstveniki domnevajo, da se življenjska doba danskih stoletnikov podaljšuje. Na Švedskem pa so nasprotno opazili upočasnitev daljšanja življenjske dobe pri najvišjih starostih. Primerjava podatkov iz obeh držav ponudi veliko zanimivih ugotovitev.
Zdravstveni sistemi
Skupini starejšega prebivalstva v obeh državah imata različne ravni zdravja. Nedavne raziskave kažejo, da se je izboljšalo zdravje danskih stoletnic, kar so izmerili z merilom dnevnih življenjskih aktivnosti (activities of daily living – ADL), ki zajemajo vse osnovne aktivnosti, potrebne za samostojno življenje (na primer oblačenje, umivanje ...). Na Švedskem so nasprotno ti trendi za ostarele manj optimistični. Sodeč po eni raziskavi ni bilo doseženih nobenih napredkov na področju dnevnih življenjskih aktivnosti, rezultati preizkusov gibljivosti, zmogljivosti in kognitivnih zmožnosti pa so se celo poslabšali. Razpon med sicer sorodnima državama bi lahko pojasnile razlike med zdravstvenima sistemoma. Na Švedskem so zaradi več gospodarskih kriz zmanjšali javno porabo v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Med drugim so bile prizadete zdravstvene storitve za ostarele. Pri negi ostarelih so domovi za ostarele nadomestili bolnišnice, sočasno pa se je zmanjšalo število postelj v domovih za ostarele. Zaradi teh varčevalnih ukrepov so bili nekateri ostareli ogroženi, zlasti ti v nižjih socialno-ekonomskih skupinah. Poleg tega sta državi odtlej ubrali drugačni poti, kar zadeva nego ostarelih, izpostavljajo avtorji raziskave.
"Zaradi varčevalnih ukrepov so bili nekateri ostareli ogroženi"
