Uradni rezultati nedeljskih volitev v nemških zveznih deželah Porenje-Pfalško in Baden-Württemberg so v noči na ponedeljek potrdili zgodovinski poraz konservativne Krščanskodemokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel, piše nemška tiskovna agencija DPA. CDU je v obeh deželah utrpela doslej najslabši rezultat. V Porenju-Pfalškem so sicer slavili socialdemokrati (SPD), v Baden-Württembergu pa Zeleni.
Nejevolja s CDU
Volitve v obeh zveznih deželah so odprle letošnje nemško supervolilno leto z vrhuncem zveznih parlamentarnih volitev 26. septembra. Na njih Merklova, ki je na kanclerskem položaju že vse od leta 2005, ne bo več nastopila. Očitno je tudi to odvrnilo konservativne volivce, še bolj pa so bili za CDU pogubni nedavni škandali. V njih se je razkrilo, da sta se poslanca iz CDU in njene sestrske bavarske stranke CSU okoristila pri dobavah zaščitnih mask. Minuli mesec se je začela preiskava proti poslancu CSU Georgu Nüssleinu, češ, da je prejel 600.000 evrov za lobiranje za enega od dobaviteljev zaščitnih mask. Podobni očitki so se pojavili tudi na račun poslanca Nikolasa Löbla iz CDU, čigar podjetje je prejelo 250.000 evrov provizije za posredništvo pri dobavi zaščitnih mask. Nemški mediji poraz CDU pripisujejo tudi odzivu zveznih oblasti na pandemijo covida-19.
Nemška javnost je vse bolj nejevoljna, ker cepljenje poteka prepočasi, prepozno se je začelo tudi množično hitro testiranje prebivalstva. Medtem okužbe z novim koronavirusom spet naraščajo in so kljub strogim zajezitvenim ukrepom napovedi o tretjem valu okužb vse glasnejše, piše slovenska tiskovna agencija STA. Za nameček analitiki menijo, da gre del slabega volilnega izida CDU tudi na rovaš vodilnih kandidatov CDU v obeh zveznih deželah. Pokazala da sta se kot "brezbarvna" in ne dovolj kompetentna.
Zmaga še slajša
V Baden-Württembergu so Zeleni pod vodstvom dolgoletnega ministrskega predsednika te zvezne dežele Winfrieda Kretschmanna prepričljivo slavili z rekordnih 32,6 odstotka osvojenih glasov. Podpora jim je v primerjavi z volitvami leta 2016 narasla za 2,3 odstotne točke. CDU je zbrala le 24,1 odstotka glasov, 2,9 odstotne točke manj kot pred petimi leti. SPD je z 11 odstotki na tretjem mestu. Največjo izgubo v primerjavi z letom 2016 je sicer zabeležila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je zbrala 9,7 odstotka glasov oziroma 5,4 odstotne točke manj. V Porenju-Pfalškem je doslej vladajoča SPD, na čelu katere je priljubljena ministrska predsednica Malu Dreyer, zbrala 35,7 odstotka glasov, medtem ko jih je CDU le 27,7 odstotka. To je v primerjavi s prejšnjimi volitvami kar štiriodstoten padec. Sledili so Zeleni z 9,3 odstotka, AfD z 8,3 odstotka, kar je tudi občutno manj kot leta 2016. Liberalci (FDP) so zbrali 5,5 odstotka in Svobodni volivci (FW) 5,4 odstotka.
V obeh deželah se zato obeta nadaljevanje dosedanjih koalicij - v Baden-Württembergu Zelenih in CDU, v Porenju-Pfalškem pa koalicije semaforja, to je rdeče SPD, Zelenih in rumene FDP.
Kanclerkina hiša v plamenih
Zavoljo tako hudih porazov CDU je nemški tednik Der Spiegel dramatično napisal: "Tako ne gre več naprej, kanclerkina hiša je v plamenih". Prav gotovo bo v stranki sedaj prva odločitev, kdo bo stranko oziroma njeno unijo z bavarsko CSU vodil na zveznih volitvah. Najočitnejša izbira naj bi bil novi vodja CDU Armin Laschet. Vendar mu kritiki očitajo, da nima lastnega prepoznavnega političnega profila in da ostaja v senci Merklove. Tudi širša javnost je bolj kot Laschetu naklonjena priljubljenemu bavarskemu ministrskemu predsedniku Markusu Söderju. Vendar ta za zdaj odločno zavrača možnost, da bi se iz Münchna preselil v Berlin. Odločitev naj bi bila znana po veliki noči.
No, da je "to super začetek super volilnega leta," je seveda ocenil vodja Zelenih Robert Habeck. Kanclerski kandidat SPD in sedanji podkancler Olaf Scholz pa je že omenil morebitno spremembo vladne koalicije na zvezni ravni, ki jo zdaj skupaj s CDU/CSU sestavlja njegova stranka: v pogovoru za televizijo ARD je rekel "da je v Nemčiji očitno možna večina tudi brez unije".
