(KOMENTAR) Svetohlinstvo tragedije

Desetdnevno iskanje dveletne srbske deklice Danke Ilić se je zaključilo tragično. Ob vseh novih sledeh, upanjih, fotografijah, da so jo opazili na vseh koncih in krajih, se je potrdil črni scenarij. Deklica je umrla. Z avtom sta jo le nekaj minut po tem, ko jo je mati zadnjič videla, pred pragom domače hiše zbila delavca v službenem avtu. Njeno telo sta odvrgla na bližnjo deponijo in zbežala. Tragedija, ki se nikoli in nikjer ne bi smela zgoditi. 

Novico je javnosti sporočil kar predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Na tiskovni konferenci vlade - kaj je kot predsednik tam sploh počel?! - je mimogrede omenil še, da je, kolikor mu je znano, deklica umrla. Informacije ni sporočila policija ali tožilstvo, "pravico" je v svoje roke vzel predsednik, čeprav je policija tedaj bila komaj na sledi. 

Kar najbolj žalosti v celi tragični zgodbi, je odziv javnosti. Ne, Srbija ni dobila svoje Madeleine McCann ne Rebecce Reusch. Danka Ilić je umrla tragične smrti. Zakaj je ob tragedijah treba venomer širiti degutantne dezinformacije in se naslajati? Jasno, da se v medijih in na omrežjih širijo objave o pogrešanih osebah. Te ne nazadnje v javnost da policija. Z deljenjem objav se oseba morda celo najde ali reši. V tej zgodbi pa je sporno vse drugo. Srbska medijska krajina, prepolna rumenih, provladnih tabloidov, je zgodbo posrkala. V zadnjih dneh se je vse drugo znašlo v drugem planu, tudi novica o predlogu za novega srbskega mandatarja ali o terminu novih volitev v Beogradu. Tabloidi so razpihovali in analizirali celo družinsko drevo tedaj še pogrešane deklice, secirali družinske vezi, objavljali vsakršne dezinformacije, za izginotje krivili starše in podobno.

In tudi, ko je bilo že znano, da deklice ni več med živimi, so vztrajali. Razred zase je ​Informer - ostudno trobilo Vučićeve stranke. Kmalu po objavi dekličine smrti je bil njihov portal preplavljen z najogabnejšimi teorijami. Odgovorni urednik je posnel tiktok video in opisoval, kako sta osumljenca deklico razkosala, čeprav njenega trupla niti še niso našli. Za razlago: Informer je ob napadu Rusije na Ukrajino na naslovnici objavil, da je pravzaprav Ukrajina napadla Rusijo. Pred leti so opravili intervju s serijskim posiljevalcem. Zaradi vsega videnega se je včeraj oglasil celo srbski svet za tiskane medije in pozval h koncu sramotnega poročanja. 

Zgražanju navkljub, niso tabloidi tisti, ki so družbo ustvarili tako, da se hrani s tragedijami. Vučić je ves teden v javnost doziral nove podatke o iskanju deklice. Lani po dveh zaporednih tragedijah, najprej na beograjski osnovni šoli in nato v okolici Mladenovca, je policija javnosti predstavila spisek preživelih otrok, ki jih je morilec želel pokončati. Vučić je drugega storilca, ker je imel majico z napisom generacija 88, povezal z neonacizmom. Kako nor svet, bi lahko rekli. A vse se odvija z razlogom. Vučić je mojster manipulacij, političnega spina. Moč črpa prek svojega svetohlinstva, ki ga javnosti dnevno servira prav prek njemu vdanih  tako imenovanih medijev. Kot informator je za del javnosti celo heroj, starši umrle deklice pa naj bodo zadovoljni z izreki sožalja, za nameček pa so deležni še obtožb, da so za njeno smrt krivi sami. Za moč se danes ne izbira sredstev.