"Konec zlate dobe nemškega gospodarstva"

Darja Kocbek Darja Kocbek
16.08.2019 17:14

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, trdi brexit in vladna kriza v Italiji ohlajajo nemško gospodarstvo. To bi se po prepričanju ekonomistov lahko skrčilo tudi v tretjem četrtletju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nemški BDP znižuje padanje izvoza avtomobilov in optimiranje zalog pri avtomobilskih trgovcih.
David Hecker

Kitajska gospodarska rast se je v juliju zmanjšala precej bolj od pričakovanj. Rast industrijske proizvodnje je bila najnižja v zadnjih 17 letih, upočasnili pa sta se tudi rast investicij in trgovine na drobno. Ohlaja se tudi nemško gospodarstvo. Po podatkih nemškega statističnega urada se je bruto domači proizvod (BDP) po prvi oceni v letošnjem drugem četrtletju glede na predhodne tri mesece skrčil za 0,1 odstotka.
Michael Grömling z gospodarskega inštituta IW vidi razloge za padec nemškega BDP v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, zapletih pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU in vladni krizi v Italiji. Nemčija izvaža predvsem investicijske dobrine, kot so stroji in vozila, zato omenjeni dogodki na njeno gospodarstvo vplivajo bolj kot na gospodarstva drugih držav.


Kitajsko gospodarstvo bo še pešalo

V kitajskem statističnem uradu so po objavi podatkov o najnižji rasti industrijske proizvodnje v zadnjih 17 letih navedli, da je treba "glede na zelo zapleteno zunanje okolje in vse večji pritisk na gospodarstvo na domačem terenu konsolidirati temelje za vzdržno in zdravo rast gospodarstva". Analitik iz družbe Macquarie Group v Hongkongu Larry Hu je za Reuters dejal, da kitajsko gospodarstvo potrebuje več spodbud, ker so "nasprotni vetrovi zelo močni. Gospodarstvo bo še pešalo. Politika bo v določenem trenutku morala ukrepati s spodbudami za infrastrukturo in nepremičnine. To se lahko zgodi konec leta," ocenjuje Hu.
V Washingtonu pa so očitno ugotovili, da jim trgovinska vojna s Kitajsko ne koristi. Po tem, ko je predsednik Donald Trump julija napovedal, da bodo ZDA s 1. septembrom uvedle desetodstotne carine za dodatne kitajske izdelke v skupni vrednosti 300 milijard dolarjev, so v torek iz Washingtona sporočili, da bodo njihovo uvedbo za več izdelkov preložili na 15. december. Med temi izdelki so prenosni računalniki, mobilni telefoni, igralne konzole, igrače in športni copati. To so izdelki, ki jih Američani pogosto kupijo za božična darila. Uvedba carin bi jih tako neposredno udarila po žepu. Trump je tudi priznal, da so se v Washingtonu za preložitev odločili, da bi se izognili podražitvam v času predbožičnih nakupov.

Bojan Ivanc
Robert Balen


Trgovinska vojna najbolj koristi Vietnamu

Na drugi strani je münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo izračunal, da bi lahko uvedba desetodstotnih carin na kitajsko blago v vrednosti 300 milijard dolarjev ZDA in EU tudi koristila. Še več koristi bi EU imela od kitajskih povračilnih ukrepov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta