Barbara Bradač
Na dvodnevni konferenci v Budvi so se države jadransko-jonske makroregije (EUSAIR), ki jo ob Sloveniji sestavljajo še Grčija, Italija, Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora in Albanija, prvič poenotile in postavile skupne prioritete. Danes so se predstavniki držav na 4. forumu evropske makroregionalne strategije za jadransko-jonsko regijo zavezali, da bodo te vsebine implementirali v nacionalnih programskih dokumentih in tako poskrbeli, da se bodo ključna področja tudi realizirala. "Po štirih letih sodelovanja smo uspeli vzpostaviti toliko medsebojnega zaupanja, da smo bili sposobni, prvič do zdaj, definirati najbolj ključna strateška področja. Prvič imamo na mizi konkretne odločitve vseh osmih držav, da so to prioritete strateškega pomena, ki so jih države pripravljene tudi implementirati v nacionalnih programskih dokumentih in zanje zagotoviti denar v naslednjem programskem obdobju. V regiji s pestro politično zgodovino je tak dokument tudi dokaz medsebojnega zaupanja in tvornega sodelovanja med državami," je ključni rezultat foruma strnila Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makroregionalne strategije EU.
Strategija za jadransko-jonsko makroregijo sicer temelji na štirih stebrih: modra rast, transport in energetika, okolje in trajnostni turizem. Slovenija je skupaj z Bosno koordinatorka stebra okolje, kjer sta prioriteti izdelava regijskega načrta za ravnanje ob nesrečah na morju in priprava skupnega regijskega prostorskega načrta Jadrana. "Projekt ravnanja ob nesrečah je dobil zeleno luč za izvajanje, tudi denar zanj je zagotovljen, a za sprejem načrta bo potrebno sodelovanje uprav za pomorstvo vseh držav in brez njega v prihodnosti ne bo mogoče snovati recimo razvoja novih luk. V drugi prioriteti, torej prostorskem načrtu Jadrana, bo treba z ostalimi državami določiti, kje bodo plovne poti, školjčišča, prosta območja za ribištvo in za rekreacijsko plovbo in ne nazadnje tudi za plavanje. Ampak najprej potrebujemo nacionalno strategijo ravnanja z Jadranom, ki je še nimamo," je ob konferenci povedal Mitja Bricelj, koordinator tega področja. Sicer pa še dodal, da z makroregijami podiramo državne meje in na prvo mesto postavljamo skupni prostor in potrebe regije, ki teh meja ne pozna. "S tem, ko je nam in Bosni Evropska komisija zaupala koordiniranje področja okolja, imamo priložnost, da sodelujemo pri pripravi skupnih strategij in se ubranimo in zaščitimo pred velikimi sosednjimi državami," je še pojasnil Bricelj prednost sodelovanja Slovenije v tej makrostrategiji.
Andrej Logar, posebni odposlanec slovenskega zunanjega ministra, v imenu Slovenije podpisnik deklaracije, je ob konferenci povedal, da je v tej strategiji pomembno vprašanje zaščite morja: "Skozi delovanje v različnih pobudah definiramo svoje prioritete. Pri jadransko-jonski gre za pomembna vprašanja zaščite morja in Slovenija se zaveda, da ena država ne more sama zaščititi svojega morja, ampak lahko to naredimo samo v sodelovanju z drugimi državami."
Do konca leta se bo osmim državam, ki sestavljajo jadransko-jonsko makroregijo pridružila še Severna Makedonija. Prihodnje leto bo 5. forum EUSAIR gostila Srbija, leta 2021 pa Slovenija.
