Predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in bivši predsednik republike Slovenije Borut Pahor sta od danes častna doktorja Univerze v Trstu. Doktorat jima je rektor Roberto Di Lenarda podelil na svečanosti ob 100-letnici univerze. Ustanovljena je bila leta 1924 v času fašistične diktature in je bila dolga leta eden od simbolov italijanstva Trsta, o čemer priča tudi fašistična arhitektura poslopja nad mestom, ob cesti, ki z Opčin vodi v Trst; temeljni kamen zanjo so postavili leta 1938, torej v letu, ko je Mussolinijeva vlada sprejela rasno zakonodajo, na osnovi katere je Italija pošiljala pripadnike judovske skupnosti, pa tudi številne Slovence in Hrvate v nacistična taborišča.
Današnja slovesnost je bila tudi z zgodovinskega vidika prelomna. Ne samo zaradi podelitve častnega doktorata Borutu Pahorju, prvemu Slovencu, ki je prejel ta naziv, pa tudi ne samo, ker sta v veliki avli univerze prvič v zgodovini zadoneli slovenska himna in z govornice slovenska beseda. Pomembna je bila predvsem vsebina, toni posegov obeh slavljencev, pa tudi rektorja in profesorjev, ki sta prebrala utemeljitev podelitve častnega doktorata. V njej piše, da sta "Mattarella in Pahor znala pogumno zavreči logiko nacionalističnega egoizma in spodbuditi politiko sprave. Državnika, ki sta domoljubje interpretirala v visoki evropski dimenziji."
V obrazložitvi te odločitve senata tržaške univerze sta spregovorila profesorja Davide Rossi in Fabio Spitaleri. Prvi je izhajal iz pisanja pisatelja Fulvia Tomizze, govoril je o totalitarizmih, ki so spreminjali imena in priimke ter kršili pravice manjšin, omenil je padec Berlinskega zidu kot prelomni trenutek, ki je omogočil spoznavanje dotlej prikritih poglavij zgodovine, opozoril je, da je bila tudi Gorica razdeljena med dve državi, in poudaril, da se današnji dogodek navezuje na dolgotrajni proces pomiritve, sodelovanja in prijateljstva. Drugi je omenil pisatelja Borisa Pahorja, "ki je obsodil vse tri diktature", katerih žrtev je bil tudi sam, spregovoril o slovesnosti v Bazovici leta 2020, stisku rok obeh predsednikov pred obema spomenikoma in na sklep o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini, kar ne predstavlja enačenja storilcev z njihovimi žrtvami, ampak povezovanje evropskih vrednot spoštovanja enakopravnosti in človekovih pravic, ki so vsem skupne.
Govorila sta tudi oba slavljenca. Borut Pahor seveda o slovesnosti v Bazovici julija 2020, ki so jo slovenska, italijanska in evropska javnost razumele kot politični presežek. "Dejanje, ki ni bilo nujno, bilo je celo tvegano," je dejal in se takoj navezal na skupno poročilo italijanskih in slovenskih zgodovinarjev in ob citiranju ključnih odlomkov ugotovil, da je bil zgodovinski spomin utemeljen na resnici. Z Mattarello pa sta imela ves čas pred očmi skupno evropsko prihodnost.
Prav na evropsko prihodnost se je navezal tudi Sergio Mattarella. "Soočanje z zgodovino nas ne osvobaja in ne relativizira odgovornosti, ampak pomaga presegati nesporazume in zamere," je dejal in še poudaril, da morata biti Italija in Slovenija ponosni na skupno pot; ob tem je izrecno omenil, da je bil po osamosvojitvi prvi tuji državnik, ki je obiskal Slovenijo, prav italijanski predsednik Francesco Cossiga. Omenil je tudi skupno pobudo Gorice in Nove Gorice, evropske prestolnice kulture v letu 2025, in se ob koncu zahvalil Borutu Pahorju, ker namerava še naprej spodbujati evropsko integracijo na Balkanu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
