Od Nobelove nagrajenke do obsojenke: Aung San Su Či Foto: REUTERS
Sodišče v Mjanmaru je obsodilo odstavljeno voditeljico države Aung San Su Či na štiri leta zapora, kar je prva v nizu sodb, ki bi lahko vodile celo do dosmrtne zaporne kazni. Dve leti zapora je dobila zaradi hujskanja proti vojski oziroma spodbujanja nemirov z javnim nasprotovanjem državnemu udaru njene stranke, še dve leti pa so ji prisodili zaradi kršitve zakona o naravnih nesrečah, kar velja tudi za spoprijemanje s pandemijo. Su Čijeva je bila namreč spoznana za krivo kršitve omejitev, ki so v državi veljale zaradi covida, ker je med lansko volilno kampanjo mahala skupini privržencev, čeprav je nosila zaščitno masko in obrazni ščit. Sooča se kar z enajstimi obtožbami, vse obtožbe pa je 76-letna odstavljena voditeljica zanikala. Soobtoženi Win Myint, nekdanji predsednik stranke Nacionalna liga za demokracijo, je bil zaradi enakih obtožb prav tako obsojen na štiriletno zaporno kazen, a ga še niso odpeljali v zapor. Vodja mjanmarske hunte Min Aung Hlaing je kasneje njuni kazni znižal na dve leti zapora. Za oba je tudi odločil, da lahko kazni odslužita v hišnem priporu.
Aung San Su Či je med letoma 1989 in 2010 preživela skoraj 15 let v priporu in leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir za svoje delo pri demokratizaciji Mjanmara. Prevzela jo je šele leta 2012 v Oslu, ko je po 24 letih dobila potni list in je lahko odpotovala v tujino.
Njena stranka Nacionalna liga za demokracijo je leta 2015 prepričljivo zmagala, a so ji preprečili, da bi postala predsednica države zaradi ustavnega pravila, ki preprečuje opravljanje te funkcije ljudem, katerih otroci so tuji državljani. Toda slava Aung San Su Či je zbledela po letu 2017 zaradi vojaškega nasilja nad ljudstvom Rohinga, ki ga ni preprečila ali vsaj obsodila.
Zdaj je v hišnem priporu že od februarja, ko so z vojaškim udarom strmoglavili izvoljeno civilno vlado. S tem se je končalo kratko obdobje demokracije v državi na jugovzhodu Azije. Od takrat so bile proti Aung San Su Či vložene številne obtožnice, med drugim tudi zaradi kršitve zakona o uradni skrivnosti, korupcije in volilne goljufije. Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je obtožbe označila za lažne in dejala, da poskuša mjanmarska hunta zadušiti svoboščine z zaprtjem odstavljene voditeljice. "Ostre kazni, izrečene Aung San Su Či na podlagi lažnih obtožb, so zadnji primer odločenosti vojske, da odpravi celotno opozicijo in zaduši svoboščine v Mjanmaru," so še navedli v svojem sporočilu za javnost.
Tiskovni predstavnik novoustanovljene skupine zagovornikov demokracije in nasprotnikov vojaškega udara Vlada narodne enotnosti je sporočil, da je Aung San Su Či v velikih težavah. "Vojaški generali zanjo pripravljajo 104-letno zaporno kazen. Želijo, da umre v zaporu." Vojska je v Mjanmaru prevzela oblast s sklicevanjem na volilne prevare na lanskih volitvah, na katerih je Nacionalna liga za demokracijo Aung San Su Či prepričljivo zmagala. Neodvisni opazovalci volitev so sicer zatrdili, da so bile volitve večinoma svobodne in poštene. Vojaški udar je povzročil množične proteste, ki jih je vojska vztrajno zatirala. Hunta naj bi od februarja aretirala več kot deset tisoč ljudi, med njimi tudi aktiviste in novinarje, na protestih pa naj bi življenje izgubilo že več kot 1300 ljudi.
