Ameriško pravosodno ministrstvo je sporočilo, da bodo 8. decembra v kaznilnici v mestu Terre Haute v ameriški zvezni državi s smrtonosno injekcijo usmrtili 52-letno Liso Montgomery, ki je leta 2004 zadavila žensko iz Missourija in ukradla njenega nerojenega otroka. To bo po poročanju časnika The Guardian prva zvezna usmrtitev ženske zapornice v ZDA po 67 letih.
Montgomeryjeva, katere odvetniki so med njenim sojenjem trdili, da ima možganske poškodbe zaradi telesnih zlorab v otroštvu ter da trpi zaradi psihoze in drugih duševnih motenj, bo tako prva ženska, ki bo usmrčena po nalogu ameriške zvezne vlade po decembra 1953 usmrčeni Bonny Brown Heady. Headyjeva je bila obsojena zaradi ugrabitve in umora šestletnega dediča nekega avtomobilskega magnata. Skupaj s partnerjem so jo usmrtili v plinski celici.
Ameriški pravosodni minister in glavni tožilec William Barr je odločitev o usmrtitvi Montgomeryjeve naznanil v izjavi za javnost, v kateri je za 10. december napovedal tudi usmrtitev 40-letnega Brandona Bernarda, ki je leta 1999 skupaj z dvema pajdašema v Teksasu umoril dva duhovnika. Barr je dejal, da sta oba zločina za "še posebno kruta umora". Montgomeryjeva, ki je umorjeni Bobby Jo Stinnett razparala trebuh, da je lahko iz njega vzela njeno nerojeno hčerko, je po navedbah Informacijskega centra za smrtno kazen edina ženska med vsemi 55 zveznimi zaporniki, obsojenimi na smrt.
Od julija so po odločitvi ameriškega pravosodnega ministrstva v ZDA usmrtili že sedem zveznih zapornikov. Pred tem so jih po ponovni uvedbi smrtne kazni leta 1998 usmrtili le tri. Leta 2001 sta bila usmrčena Timothy McVeigh in njegov pajdaš, ki so ju na smrt obsodili zaradi bombnega napada na zvezno poslopje v Oklahkoma Cityju, v katerem je umrlo 168 ljudi, dve leti pozneje pa še nekega drugega kaznjenca.
Potem ko je ameriško vrhovno sodišče leta 1976 odpravilo moratorij za izvajanje smrtih kazni na območju celotnih ZDA, je bilo v državnih zaporih usmrčenih 16 žensk. Nazadnje so septembra 2015 v ameriški zvezni državi Georgii s smrtonosno injekcijo usmrtili Kelly Renee Gissendaner, ki je leta 1997 umorila svojega moža.
Kelley Henry, odvetnica Lise Montgomery, je Barrovo odločitev o njeni usmrtitvi označila za krivično. "Lisa je zaradi svoje duševne bolezni zagrešila grozljiv zločin, vendar je zaradi tega takoj izrazila globoko obžalovanje in se je bila pripravljena izreči za krivo v zameno za dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta," je v svoji izjavi zapisala Henryjeva, pomočnica javnega pravobranilca v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. "Lisa Montgomery je že zdavnaj prevzela popolno odgovornost za svoj zločin in ne bi nikoli zapustila zapora. Zaradi njene hude duševne bolezni in grozljivih posledic travm iz otroštva ji je z odločitvijo, da jo vendarle usmrtijo, storjena huda krivica."
Victorio Jo, danes 16-letno hčerko umorjene Stinnettove, je vzgojil njen oče. Leta 2004 je soprog Montgomeryjeve dejal, da ni vedel, da otrok, ki ga je njegova žena prinesla domov, ni njun. "Nisem vedel. Resnično upam, da je družina Stinnettove deležna toliko podpore v svoji cerkvi in skupnosti, kolikor sem je deležen tudi sam, saj jo vsi potrebujemo."
