Na desetine umetniku pripisanih del verjetno ni ustvaril španski slikar Goya (1746-1828), trdi britanska umetnostna zgodovinarka Juliet Wilson-Bareau. V njegovi delavnici so jih naslikali njegovi pomočniki, zato bi bilo potrebno ponovno raziskati umetnikov opus ter ga prečistiti, piše spletni Guardian. Umetnostna zgodovinarka je po pisanju spletnega portala za Observer povedala, da bi morali muzeji ponovno preučiti dela Goye v svojih zbirkah, saj je veliko slik problematičnih. Pogosto se dogaja, da avkcijske hiše in trgovci z umetninami prodajajo dela, ki naj bi jih ustvaril Goya, a so v resnici delo drugih rok. "To je minsko polje," je njene besede povzel spletni portal. "Slike, ki so dvomljive, se še vedno zavestno ali pa nezavedno prodajajo kot dela Goye."
Juliet Wilson-Bareau, ki je o španskem umetniku predavala na Univerzi Oxford, je tudi kurirala večji razstavi njegovih del v madridskem muzeju Prado in na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu. "Težave se zavedamo že vrsto let. Skoraj vsak muzej, ki ima v svoji zbirki delo Goye, ima tudi problematičnega Goyo. Zelo so razširjeni. Pri nekaterih je očitno, da gre za poznejše ponaredke, mnoge pa so delo njegovih pomočnikov v delavnici," je povedala.
Težave v popisu studia
Težava deloma korenini v popisu umetnikovega studia in druge lastnine iz leta 1812. "Menili smo, da je vse, kar je vseboval popis, delo Goye. Vendar sem sčasoma prišla do zaključka, da nekaterih del ni ustvaril sam. Goya je imel, tako kot drugi veliki umetniki, delavnico, v kateri so mnoge slike naslikali njegovi pomočniki. Vse pa so iz nje šle kot njegovo delo," je povedala.
Znano je, da je Goya imel pomočnike, vendar je bila do nedavnega njihova vloga nejasna. "Sedaj je, deloma na podlagi dokumentacije, jasno, da so ljudje pod isto znamko kupovali dela, ki jih je in tudi ki jih ni ustvaril Goya. Ta je, kot je opozoril že njegov sodobnik, v bistvu vodil šolo," je pojasnila.
Dodala je, da so v newyorškem Metropolitanskem muzeju za nekaj slik, ki so veljale za delo Goye, že prepoznali, da ne gre za delo njegovih rok. Niso pa še uspeli ugotoviti njihovega avtorstva in datuma nastanka, zato jih bodo sedaj podrobneje proučili.
V umetnikov catalogue raisonne iz leta 1970, pri nastajanju katerega je kot mlada umetnostna zgodovinarka tudi sama sodelovala, so bila vključena številna problematična dela. "Mnoga sem lahko videla le na fotografijah," je povedala.
Spregovorila je tudi o svoji "zadregi" glede prodaje umetnikovih del, saj se ta prodajajo za milijonske zneska. "Če se izkaže, da je neka slika delo pomočnika, seveda njena vrednost pade. Umetniki v senci velikega mojstra so sicer lahko posnemali njegove like, slog in obravnavo barve, vendar njihovim delom manjka edinstvena individualnost in moč mojstra."
Svoje raziskave bo umetnostna zgodovinarka objavila v katalogu, ki bo pospremil razstavo v Muzeju likovnih umetnosti v francoskem mestu Agen. Postavitev z naslovom Goya - avantgardni genij. Mojster in njegova šola, ki združuje 90 del, bo sicer na ogled še do 10. februarja.
